KI PROBLENM?
Bann keksoz ki met an danze nou sekirite
“Plis ki zanmen oparavan, sa zenerasyon pe profit byen bann keksoz ki teknolozi, lasyans ek finans i annan pour ofer . . . Me petet sa i premye zenerasyon ki pros pour anmenn sa lemonn ver en katastrof [dan domenn politik, ekonomik ek lanvironnman].”—The Global Risks Report 2018, World Economic Forum.
AKOZ EN KANTITE DIMOUN BYEN EDIKE I ENKYET POUR NOU LAVENIR E SA KI POU ARIVE AVEK LATER? ANNOU VWAR ZIS DETRWA PROBLENM KI NOU PE FER FAS AVEK.
CYBERCRIME: En zournal ki annan pour tit The Australian i dir: “Deplizanpli, i pe vin pli danzere pour servi Enternet. I en landrwa ideal pour bann pedofil, bouli, dimoun ki poste bann mesaz pour fer lezot ankoler e argimante ek bann hacker. Enn parmi bann krim ki pe ogmant pli vit dan lemonn i ki lidantite dimoun pe ganny vole. . . . Enternet i donn dimoun sa loportinite pour demontre enn parmi bann pli move tandans ki limanite i annan, setadir pour azir dan en fason visye e kriyel.”
DIFERANS ANT RIS EK POV: Tou resaman, en rapor sorti kot Oxfam International ti dir ki sa wit dimoun pli ris dan lemonn i annan menm kantite larzan ki lanmwatye bann dimoun pli pov dan lemonn. Sa rapor i dir: “Nou sityasyon ekonomik pe fer dimoun ris vin pli ris tandis ki dimoun pli pov dan lasosyete ki lamazorite i bann madanm, pe kontinyen vin pli pov.” Serten dimoun i per ki sa diferans ant dimoun ris ek pov pe kontinyen ogmante e sa i riske fer bann dimoun revolte.
LAGER EK PERSEKISYON: An 2018, en rapor sorti kot United Nations Refugee Agency ti dir: “Nou pe vwar ki i annan pli bokou dimoun ki pe deplase ozordi.” Plis ki 68 milyon dimoun in bezwen kit zot lakour, prensipalman akoz lager ouswa persekisyon. Sa rapor i osi dir: “Tou le 2 segonn, apepre 1 dimoun i ganny forse pour deplase.”
BANN KEKSOZ KI AFEKTE LANVIRONNMAN: The Global Risks Report 2018 i dir: “I annan en kantite lespes plant ek zannimo ki pe disparet byen vit e polisyon dan ler ek lanmer pe deplizanpli afekte lasante imen.” Dan lezot pei lakantite zensek pe vreman diminyen. Vi ki bann zensek i fer bann plant reprodwir, bann syantis pe aprezan averti ki nou lanvironnman i kapab konpletman ganny detrir. Bann resif koray i osi dan problenm. Bann syantis in estimen ki apepre lanmwatye bann resif koray dan lemonn in mor pandan sa 30 dernyen lannen.
Eski nou kapab fer bann sanzman neseser pour ki sa lemonn i vin en landrwa ki pli an sekirite? Serten i panse ki dimoun i bezwen ganny plis lenformasyon. Me ki kalite lenformasyon ki kapab vreman sanz lafason ki dimoun i panse e azir? Sa bann kestyon pou ganny reponn dan bann lartik swivan.