NAʼLEBʼ RE TZOLOK 42
BʼICH 44 Li xtzʼaamahom li namayok raanm
Chanru tqachaabʼilobʼresi li qatij
«Ninyaabʼa laakʼabʼaʼ chi anchal linchʼool; chinaasume, at Qaawaʼ [Jehobʼa, TNM]» (SAL. 119:145).
RUʼUJIL LI TZOLOM
Xnaʼlebʼankil rix ebʼ li tij li naqataw saʼ li Santil Hu tooxtenqʼa xchaabʼilobʼresinkil li qatij.
1, 2. a) Naq nokootijok, kʼaru naru naxram chiqu xyeebʼal re li Jehobʼa chanru naqekʼa qibʼ? b) Chanru naqanaw naq li Jehobʼa naxkʼe xchʼool chirix li naqaye re?
MAARE nakaawekʼa naq nakaabʼaanu junaq laatij nakaaye re li Jehobʼa li aatin li kʼaynaqat xyeebʼal ut inkʼaʼ nakaaye re chanru nakaawekʼa aawibʼ. Chiqajunilo naqakʼul aʼan. Maare xbʼaan naq junelik laatzʼ qu wank sut kachʼin roq li qatij naqabʼaanu. Malaj naqekʼa naq moko qakʼulubʼ ta xyeebʼal re li Jehobʼa chanru naqekʼa qibʼ.
2 Li Santil Hu naxye naq li wank xwankil chiru li Jehobʼa aʼan naq nokootijok chiru chi anchal qachʼool ut rikʼin kubʼsink ibʼ. Joʼkan naq mixik qachʼool re roksinkil li chaabʼil aatin naq nokootijok chiru. Xbʼaan naq aʼan narabʼi xtijebʼ li tuulanebʼ xchʼool (Sal. 10:17, Wy). Narabʼi chi anchal xchʼool li kʼaru naqaj xyeebʼal, xbʼaan naq naxkʼe xchʼool chiqix (Sal. 139:1-3).
3. Kʼaru ebʼ li patzʼom tqasume saʼ li tzolom aʼin?
3 Saʼ li tzolom aʼin tqasume wiibʼ oxibʼ li patzʼom: kʼaʼut inkʼaʼ tooxuwaq chi xyeebʼal re li Jehobʼa chixjunil li naqekʼa ut li naqakʼoxla saʼ li qatij?, chanru tootijoq re naq toojiloq chixkʼatq li Jehobʼa?, chanru tooxtenqʼa ebʼ li tij li naqataw saʼ li Santil Hu re xchaabʼilobʼresinkil li qatij? ut kʼaru tooruuq xbʼaanunkil wi yook qakʼaʼuxl ut inkʼaʼ naqanaw chanru xyeebʼal re li Jehobʼa li naqekʼa?
MOOXIWAK CHI TIJOK CHIRU LI JEHOBʼA
4. Kʼaru tooxtenqʼa xyeebʼal re li Jehobʼa chixjunil li naqekʼa? (Salmo 119:145).
4 Wi tqil li Jehobʼa joʼ jun chaabʼil amiiw moko tchʼaʼajkoʼq ta chiqu xyeebʼal re li nanumeʼk saʼ li qachʼool ut li naqekʼa. Qakʼoxlaq li kitzʼiibʼank re li Salmo 119, kixnumsi naabʼal li chʼaʼajkilal. Jun eetalil, xeʼxye tikʼtiʼ chirix (Sal. 119:23, 69, 78). Wank sut kichʼinaak xchʼool xbʼaan li xpaltil (Sal. 119:5). Abʼan kixkʼe xqʼe chi jilok chixkʼatq li Yos, joʼkan naq inkʼaʼ xxuwak chi xyeebʼal chixjunil li wank saʼ xchʼool (yaabʼasi Salmo 119:145).
5. Kʼaʼut naq inkʼaʼ tqakanabʼ naq li naqekʼa tixbʼaanu naq inkʼaʼ tootijoq chiru li Jehobʼa? Kʼe jun eetalil.
5 Li Jehobʼa naraj naq teʼtijoq chiru li xeʼxbʼaanu junaq li nimla maak (Is. 55:6, 7). Joʼkan naq inkʼaʼ us naq tqakanabʼ naq li naqekʼa tixbʼaanu naq inkʼaʼ tootijoq chiru. Re xtawbʼal ru chiʼus aʼin, kʼoxla naq xatsach saʼ jun li naʼaj li inkʼaʼ nakaanaw. Ma tatxutaanaq raj xpatzʼbʼal re junaq li qas qiitzʼin li naxnaw chiʼus li naʼaj, re naq tixkʼut chaawu li bʼe li taakʼam? Inkʼaʼ peʼyaal! Joʼkan ajwiʼ usta nokoomaakobʼk miqakanabʼ naq li qaxiw tixbʼaanu naq inkʼaʼ tqaye re li Jehobʼa li naqekʼa (Sal. 119:25, 176).
CHANRU TATTIJOQ RE NAQ TATJILOQ CHIXKʼATQ LI JEHOBʼA
6, 7. Chanru tooxtenqʼa li qatij re naq toojiloq chixkʼatq li Jehobʼa? Kʼe jun eetalil (chaawil ajwiʼ li xyaalal).
6 Naq nokooʼaatinak rikʼin li Jehobʼa ut naqaye re li naqekʼa ut li naqakʼoxla, aʼin naxbʼaanu naq nokoonachʼok rikʼin. Qilaq chanru tootijoq chi kamaʼan.
7 Qakʼoxlaq rix li xchaabʼil naʼlebʼ li Jehobʼa.a Naq rajlal toonaʼlebʼaq chirix aʼin moko tchʼaʼajkoʼq ta chiqu xteebʼal li qachʼool chiru (Sal. 145:8, 9, 18). Aʼan li kixbʼaanu li xKristine, li josqʼ xyuwaʼ ut xbʼaan aʼin kichʼaʼajkoʼk chiru xpaabʼankil naq li Jehobʼa aʼan jun Yuwaʼbʼej li narahok ut truuq aatinak rikʼin. Kirekʼa naq xbʼaan li xpaltil inkʼaʼ chik traheʼq xbʼaan li Jehobʼa. Kʼaru li xchaabʼil naʼlebʼ li Yos kitenqʼank re? Aʼan naxye: «Li xnimal xrahom li Jehobʼa naxbʼaanu naq sa twekʼa wibʼ. Ninnaw naq tinxtenqʼa xnumsinkil li chʼaʼajkilal. Xkʼoxlankil rix li xrahom xinxtenqʼa xyeebʼal re li naxsahobʼresi linchʼool, joʼ ajwiʼ li naxkʼe xrahil inchʼool».
8, 9. Kʼaru rusilal naqataw naq naqakʼoxla rix rubʼelaj li naqaye re li Jehobʼa? Kʼe jun eetalil.
8 Qakʼoxlaq chiʼus li tqapatzʼ re li Yos. Naq ok qe chi tijok naru naqabʼaanu ebʼ li patzʼom aʼin: «Kʼaru li chʼaʼajkilal yookin xnumsinkil anaqwan? Ma wank ani toj maajiʼ ninkuy xmaak? Ma wank junaq li chʼaʼajkilal li yookin xnumsinkil anaqwan bʼarwiʼ aajel ru li xtenqʼ li Jehobʼa?» (2 Rey. 19:15-19). Naru ajwiʼ naqakʼam qe rikʼin li Jesús, rikʼin xpatzʼbʼal li naʼlebʼ li naxchap ribʼ rikʼin li xkʼabʼaʼ li Jehobʼa, li Xʼawabʼejilal ut li rajom (Mat. 6:9, 10).
9 Li xʼAliska kichʼaʼajkoʼk chiru tijok naq kixnaw naq li xbʼeelom wank xkanser saʼ rulul. Aʼan naxye: «Numtajenaq chaq inkʼaʼuxl joʼkan naq inkʼaʼ ninnaw kʼaru xyeebʼal re li Jehobʼa». Kʼaru kitenqʼank re? Aʼan naxye: «Naq toj maajiʼ ninʼok chi tijok ninkʼoxla rix li kʼaru tinye. Aʼin nikinxtenqʼa re naq moko kaʼaj tawiʼ tintijoq chiwix ut chirix linchʼaʼajkilal, natuqlaak bʼan ru linchʼool ut ninruuk chi tijok chiru li Jehobʼa chirix yalaq kʼaru li naʼlebʼ».
10. Kʼaʼut us naq tqakʼe qahoonal re tijok? (Chaawil ebʼ li jalam u).
10 Qakʼehaq qahoonal re tijok. Yaal, naq nokootijok saʼ junpaat nokoojilok chixkʼatq li Jehobʼa. Abʼan wi naqabʼaanu junaq li tij li najt roq aʼan naru naxbʼaanu naq tqaye re li Jehobʼa chixjunil li naqekʼa.b Li xbʼeelom li xʼAliska, laj Elijah, naxye: «Ninkʼe inqʼe chi tijok naabʼal sut chiru li kutan, ut ninkʼe reetal naq wi najt ninʼaatinak rikʼin li Jehobʼa nachʼ nawekʼa wibʼ rikʼin. Aʼan moko naxkʼe ta reetal jarubʼ hoonal tinʼaatinaq rikʼin, joʼkan naq naru ninye re chixjunil li naʼalaak saʼ linchʼool». Us raj naq taabʼaanu aʼin. Sikʼ junaq li hoonal ut li naʼaj bʼarwiʼ maaʼani tchʼiʼchʼiʼinq aawe re naq tatruuq chi tijok chi najt roq rikʼin li Jehobʼa ut naru taabʼaanu saʼ kawil kuxej, kʼubʼ naq rajlal taabʼaanu aʼin.
Sikʼ junaq li hoonal ut li naʼaj bʼarwiʼ tatruuq chi tijok chi najt roq. (Chaawil li raqal 10).
KʼOXLA RIX LI XTIJEBʼ LI QAS QIITZʼIN LI WANK SAʼ LI SANTIL HU
11. Chanru nokooxtenqʼa xkʼoxlankil rix li tij li xeʼxbʼaanu chaq li xmoos li Jehobʼa junxil? (Chaawil ajwiʼ li kaaxukuut «Ma joʼkan nakaawekʼa aawibʼ?»).
11 Maare truuq aatenqʼankil xnawbʼal chanru xeʼtijok ut xeʼbʼichank chaq li xmoos li Jehobʼa. Kʼe reetal li aatin li xeʼxye saʼebʼ li xtij ut maare aʼin tatxtenqʼa xbʼaanunkil ajwiʼ. Naru taawoksi wiibʼ oxibʼ li aatin li xeʼxye re xloqʼoninkil ru li Jehobʼa. Ut maare taakʼe reetal naq wiibʼ oxibʼ rehebʼ xeʼxpatzʼ saʼ li xtij li naʼlebʼ li nakaawaj ajwiʼ xpatzʼbʼal re li Jehobʼa.
12. Kʼaru ebʼ li patzʼom naru tqabʼaanu naq naqayaabʼasi junaq li tij li wank saʼ li Santil Hu?
12 Naq taawil junaq li tij saʼ li Santil Hu, kʼoxla: «Ani xyeehok re li aatin aʼin? Chanru li xwanjik? Ma yookin xnumsinkil wiibʼ oxibʼ li chʼaʼajkilal joʼ aʼin? Kʼaru li chaabʼil naʼlebʼ nintzol?». Yaal, tento xtzʼilbʼal rix re xtawbʼal xsumenkil ebʼ li patzʼom aʼin, abʼan wi taabʼaanu taataw rusilal. Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil.
13. Kʼaru li naʼlebʼ naqatzol rikʼin li tij li kixbʼaanu li xʼAna? (1 Samuel 1:10, 11; chaawil li jalam u ).
13 (Yaabʼasi 1 Samuel 1:10, 11). Li xʼAna yook chaq xnumsinkil wiibʼ li chʼaʼajkilal naq kixbʼaanu li tij aʼin: xbʼeen inkʼaʼ naru wank xkokʼal, ut li jun chik narahobʼtesiik chaq xbʼaan li xkabʼ rixaqil laj Elcaná (1 Sam. 1:4-7). Wi yookat xnumsinkil junaq li chʼaʼajkilal li inkʼaʼ natuqlaak ru, kʼaru naru nakaatzol rikʼin li tij li kixbʼaanu li xʼAna? Li xʼAna kixsikʼ xhoonal re xyeebʼal re li Jehobʼa chixjunil li narekʼa, ut moqon sa kirekʼa ribʼ (1 Sam. 1:12, 18). Laaʼat naru ajwiʼ taabʼaanu aʼin, «chaqʼaxtesi saʼ ruqʼ» li Jehobʼa chixjunil li naxik wiʼ aakʼaʼuxl, chʼolobʼ chiru li Jehobʼa laachʼaʼajkilal ut chanru nakaawekʼa aawibʼ (Sal. 55:23).
Li xʼAna kixte xchʼool chiru li Jehobʼa ut kixye re li narekʼa xbʼaan naq inkʼaʼ naru wank xkokʼal ut naq xikʼ naʼileʼk xbʼaan li xkabʼ rixaqil laj Elcaná. (Chaawil li raqal 13).
14. a) Kʼaru jun chik li naʼlebʼ naqatzol rikʼin li reetalil li xʼAna? b) Chanru nokooxtenqʼa xkʼoxlankil rix li naxye li Santil Hu re xchaabʼilobʼresinkil li qatij? (Chaawil li xyaalal).
14 Wiibʼ oxibʼ chihabʼ moqon naq kiyoʼlaak laj Samuel, li xʼAna kixkʼam rikʼin laj Elí li xyuwaʼil aj tij (1 Sam. 1:24-28). Naq li xʼAna kitijok kixbʼanyoxi re li Jehobʼa li osobʼtesihom li kixkʼul, xbʼaan naq kixkʼe reetal naq naxkolebʼ laj kʼanjel li tiikebʼ xchʼool chiru (1 Sam. 2:1, 8, 9).c Usta inkʼaʼ xsach chi junajwa li xchʼaʼajkilal li xʼAna, kixkʼe xchʼool chirix chanru kiʼosobʼtesiik xbʼaan li Jehobʼa. Kʼaru naqatzol? Naq moko tchʼaʼajkoʼq ta chiqu xqʼaxbʼal ru junaq li chʼaʼajkilal wi naqakʼe qachʼool chirix chanru nokooxtenqʼa li Jehobʼa.
15. Kʼaru naqatzol rikʼin li xtij laj Jeremías? (Jeremías 12:1).
15 (Yaabʼasi Jeremías 12:1). Kiwank hoonal bʼarwiʼ li propeet Jeremías kichʼinaak xchʼool xbʼaan naq ebʼ laj Israel nekeʼretzʼu chaq ut naq kiril naq li yibʼebʼ ru xnaʼlebʼ us nekeʼelk saʼ li xyuʼam (Jer. 20:7, 8). Naqataw ru chanru xrekʼa ribʼ, xbʼaan naq joʼkan ajwiʼ nekeʼnaʼlebʼak li qas qiitzʼin qikʼin ut chanchan naq us nekeʼelk li nekeʼxbʼaanu maaʼusilal. Usta laj Jeremías kixye chanru narekʼa ribʼ, maajunwa kixye naq li Yos inkʼaʼ us yook chi naʼlebʼak. Kixkʼe bʼan reetal chanru naq li Jehobʼa naxqʼus li xtenamit naq nekeʼpaltoʼk chiru ut kichʼolaak chiru naq li Jehobʼa nanaʼlebʼak saʼ tiikilal (Jer. 32:19). Joʼkan ajwiʼ naru naqabʼaanu laaʼo, naru naqaye re li Jehobʼa chixjunil li naʼok wiʼ qakʼaʼuxl xbʼaan naq naqanaw naq aʼan tixtuqubʼ ru li chʼaʼajkilal saʼ xhoonalil.
16. Kʼaru naqatzol rikʼin li xtij laj Leví li xkʼameʼk chi najt? (Salmo 42:1-4; chaawil ebʼ li jalam u).
16 (Yaabʼasi Salmo 42:2-5). Saʼ li bʼich aʼin, jun laj Leví kixye li narekʼa naq kikʼameʼk saʼ jalan chik tenamit ut inkʼaʼ naru wank saʼ xyanqebʼ li rechpaabʼanel. Maare joʼkan ajwiʼ naqekʼa qibʼ wi inkʼaʼ nokooruuk chi elk saʼ li qochoch malaj wanko saʼ tzʼalam xbʼaan li qapaabʼal. Maare wank sut saʼ naqekʼa qibʼ ut saʼ jun sut chik nachʼinaak qachʼool. Abʼan maakʼaʼ naxye chanru naqekʼa qibʼ, jwal us naq tqaye re li Jehobʼa li yooko rekʼankil. Aʼin tooxtenqʼa chi xtawbʼal ru li naqekʼa ut chi xtuqubʼankil ru li qachʼaʼajkilal. Jun eetalil, laj Leví kixkʼe reetal naq naru naxkʼe xloqʼal li Jehobʼa aʼ yaal bʼar wanq (Sal. 42:6). Kixnaʼlebʼa ajwiʼ rix chanru yook chi tenqʼaak xbʼaan li Jehobʼa (Sal. 42:9). Naq naqaye re li Jehobʼa chixjunil li wank saʼ li qachʼool aʼin tooxtenqʼa chi xtuqubʼankil ru li naqekʼa, xtawbʼal wiʼ chik xsahil qachʼool ut qametzʼew re xnumsinkil li chʼaʼajkilal.
Laj Leví li kitzʼiibʼank re li Salmo 42 kixte xchʼool chiru li Yos. Wi laaʼo naqaye re li Jehobʼa li naqekʼa moko tchʼaʼajkoʼq ta chiqu xqʼaxbʼal ru ebʼ li chʼaʼajkilal. (Chaawil li raqal 16).
17. a) Kʼaru naqatzol rikʼin li xtij laj Jonás? (Jonás 2:1, 2). b) Chanru nokooxtenqʼa wiibʼ oxibʼ li aatin li natawmank saʼ li hu Salmo naq naqanumsi junaq li chʼaʼajkilal? (Chaawil li xyaalal).
17 (Yaabʼasi Jonás 2:1, 2). Li propeet Jonás kixbʼaanu li tij aʼin naq wank chaq saʼ xsaʼ li nimla kar. Usta inkʼaʼ xʼabʼink chiru li Jehobʼa chʼolchʼo chiru naq t-abʼiiq xbʼaan. Wiibʼ oxibʼ li aatin li kiroksi saʼ li xtij natawmank saʼebʼ li Salmo, aʼin naxkʼut naq naxnaw chiʼus li naxye ebʼ li raqal aʼin.d Xjultikankil ut xkʼoxlankil rix aʼin xbʼaanu naq tchʼolaaq chiru naq ttenqʼaaq xbʼaan li Jehobʼa. Joʼkan ajwiʼ, wi naqakʼe qachʼool chi xxokbʼal saʼ qakʼaʼuxl ebʼ li xraqal li Santil Hu, naru tooxtenqʼa ut tixkʼojobʼ qachʼool naq wanqo saʼ junaq chʼaʼajkilal.
MAAKANABʼ TIJOK RE NAQ TATJILOQ CHIXKʼATQ LI JEHOBʼA
18, 19. Chanru nokooxtenqʼa Romanos 8:26, 27 wi inkʼaʼ naqanaw chanru xyeebʼal re li Jehobʼa li naqekʼa? Kʼe jun eetalil.
18 (Yaabʼasi Romanos 8:26, 27). Maare wank sut qʼaxal ra qachʼool ut inkʼaʼ naqanaw chanru xyeebʼal li naqekʼa. Abʼan li xsantil musiqʼej li Jehobʼa naru nokooxtenqʼa saʼ li hoonal aʼan. Kʼaru naraj xyeebʼal aʼin? Li Jehobʼa kiroksi li xsantil musiqʼej re naq wiibʼ oxibʼ li tij li xeʼxbʼaanu ebʼ li xmoos tkʼemanq saʼ li Santil Hu. Joʼkan naq wi wank sut inkʼaʼ naqanaw chanru xyeebʼal li naqekʼa, naru naqoksi jun rehebʼ li tij li wank saʼ li Santil Hu ut li Jehobʼa naru naxkʼulubʼa chanchan tawiʼ naq laaʼo xooyeehok re.
19 Xjultikankil aʼin kitenqʼank re li xʼElena li wank Rusia, li xkʼeheʼk saʼ tzʼalam xbʼaan naq natijok chiru li Jehobʼa ut naxyaabʼasi li Santil Hu. Qʼaxal ra chaq saʼ xchʼool joʼkan naq nachʼaʼajkoʼk chiru tijok. Aʼan naxye: «Naq yookin xnumsinkil jun li chʼaʼajkilal ut inkʼaʼ ninnaw kʼaru xyeebʼal saʼ lintij, ninjultika li xtij ebʼ li xmoos li Yos li wank saʼ li Santil Hu ut li Jehobʼa naru naxkʼulubʼa chanchan tawiʼ naq laaʼin xinyehok re». Naxye ajwiʼ: «Aʼin kitenqʼank we xkʼojobʼankil inchʼool naq yookin xnumsinkil li chʼaʼajkilal».
20. Kʼaru ttenqʼanq qe re xkawresinkil qibʼ re tijok naq yook qakʼaʼuxl?
20 Naq yook qakʼaʼuxl maare wank sut inkʼaʼ naqanaw kʼaru tqaye saʼ li qatij. Re xkawresinkil qibʼ naru naqayaabʼasi ebʼ li yaabʼ kuxej li wank saʼ li Salmo, malaj xtzʼiibʼankil li kʼaru naqekʼa joʼ kixbʼaanu li awabʼej David (Sal. 18, 34, 142). Chʼolchʼo naq moko juntaqʼeeto ta chiqajunilo, li junjunq naru naxsikʼ li kʼaru ttenqʼanq re, re xkawresinkil ribʼ re tijok (Sal. 141:2). Kʼaru natenqʼank aawe laaʼat?
21. Kʼaʼut naru naqaye chixjunil li wank saʼ li qachʼool re li Jehobʼa?
21 Naxkʼojobʼ qachʼool xnawbʼal naq li Jehobʼa naxtaw ru chanru naqekʼa qibʼ usta toj maajiʼ naqaye re (Sal. 139:4). Abʼan aʼan nasahoʼk xchʼool rabʼinkil naq nokootijok chiru ut naq naqakʼojobʼ qachʼool rikʼin. Joʼkan naq miʼok qakʼaʼuxl naq tootijoq chiru, qatzolaq bʼan qanaʼlebʼ rikʼin ebʼ li tij li wank saʼ li Santil Hu. Qayehaq re li wank saʼ li qachʼool, li naxkʼe qakʼaʼuxl ut li naxkʼe xsahil qachʼool. Li Jehobʼa maajunwa tooxkanabʼ qajunes xbʼaan naq aʼan jun tzʼaqal amiiw.
BʼICH 45 Li naxnaʼlebʼa linchʼool
a Sikʼ saʼ li hu Li Raatin li Yos naxbʼeresi qayuʼam bʼarwiʼ naxye «Wiibʼ oxibʼ li xnaʼlebʼ li Jehobʼa li wank chiʼubʼej» moqon sikʼ li aatin «Jehobʼa».
b Moko nim ta roq li tij li nabʼaanumank saʼ li chʼuut.
c Chʼolchʼo naq li xʼAna naxnaʼlebʼa chaq rix li naxye li Santil Hu xbʼaan naq saʼebʼ li xtij kiroksi ebʼ li aatin li juntaqʼeet rikʼin li kixtzʼiibʼa chaq laj Moisés (Deut. 4:35; 8:18; 32:4, 39; 1 Sam. 2:2, 6, 7). Moqon chik li xMaría, li xnaʼ li Jesús, kixkʼe xloqʼal li Jehobʼa naq xroksi ebʼ li aatin joʼ li kixye xʼAna saʼ li xtij (Luc. 1:46-55).
d Jun eetalil, juntaqʼeeta Jonás 2:3-9 rikʼin Salmo 69:1; 16:10; 30:3; 142:2, 3; 143:4, 5; 18:6, ut 3:8 (ebʼ li raqal aʼin tustu ru joʼ chanru kixye laj Jonás).