NAʼLEBʼ RE TZOLOK 24
Naru nakaakʼe xtzʼaqobʼ laakʼanjel chiru li Jehobʼa
«Moolubʼk chi xbʼaanunkil li us xbʼaan naq saʼ xqʼehil tooqʼoloq, wi inkʼaʼ nachʼinank qachʼool» (GÁL. 6:9).
BʼICH 84 Nokookʼanjelak bʼarwiʼ naʼajmank
RUʼUJIL LI TZOLOMa
1. Kʼaru li chʼaʼajkilal naqakʼul chiqajunilo?
MA AK xaasikʼ junsutaq chanru xkʼebʼal xtzʼaqobʼ laakʼanjel chiru li Jehobʼa abʼan nachʼaʼajkoʼk chaawu xbʼaanunkil?b Wi joʼkan, moko aajunes ta. Jun eetalil, laj Philip naraj xchaabʼilobʼresinkil ut tijok rajlal, abʼan nachʼaʼajkoʼk chiru xtawbʼal li hoonal re tijok. Li xʼErika naraj naq eqʼla raj twulaq saʼ li puktesink. Abʼan nachʼaʼajkoʼk chiru. Laj Tomáš kixyal xqʼe xyaabʼasinkil chixjunil li Santil Hu. Naxye: «Inkʼaʼ nawulak chiwu rilbʼal li Santil Hu. Oxibʼ sut xinyal abʼan, maajunwa ninruuk xqʼaxbʼal li hu Levítico».
2. Kʼaʼut inkʼaʼ tchʼinaaq qachʼool wi naqaj xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa, abʼan toj maajiʼ naqabʼaanu?
2 Wi yookat xyalbʼal aaqʼe chi xkʼebʼal xtzʼaqobʼ laakʼanjel chiru li Jehobʼa abʼan toj maajiʼ nakaabʼaanu, michʼinaak aachʼool. Naʼajmank naabʼal li hoonal ut yalok qʼe re xbʼaanunkil jun li kʼanjel usta moko nim ta. Xbʼaan naq inkʼaʼ nachʼinaak laachʼool nakaakʼutbʼesi naq oxloqʼ chaawu laaʼamiiwil rikʼin li Jehobʼa ut nakaawaj xkʼebʼal re li chaabʼil. Li Jehobʼa naxkʼe reetal ut moko naxpatzʼ ta aawe xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ li chaʼaʼjkaq chaawu (Sal. 103:14; Miq. 6:8). Joʼkan bʼiʼ, naq nakaawaj xkʼebʼal xtzʼaqobʼ laakʼanjel chiru li Jehobʼa chʼolchʼooq chaawu naq tatruuq xbʼaanunkil. Wi ak xaasikʼ li taawaj xbʼaanunkil, kʼaru tatruuq xbʼaanunkil re xtawbʼal? Qilaq wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ.
AAJEL RU NAQ T-ALAAQ SAʼ QACHʼOOL
Tzʼaama re li jehobʼa re naq t-alaaq saʼ laachʼool xsikʼbʼal jun li kʼanjel. (Chaawil li raqal 3 ut 4).
3. Kʼaʼut aajel ru naq chi anchal laachʼool taawaj xbʼaanunkil li xaasikʼ xbʼaanunkil saʼ laayuʼam?
3 Aajel ru naq tqaj xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa, kʼaʼut? Xbʼaan naq wi chʼolchʼo chiqu li naqaj, tqayal qaqʼe chi xbʼaanunkil. Wi chi anchal qachʼool naqaj xtawbʼal li xqasikʼ xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam, chanchan li iqʼ li naʼekʼasink re li jukubʼ. Wi kaw li iqʼ li jukubʼ twulaq bʼarwiʼ naʼajmank. Ut wi qʼaxal kaw wiʼ chik li iqʼ maare twulaq saʼ junpaat. Joʼkan ajwiʼ, wi kaw yooko chi kʼanjelak re xbʼaanunkil li naqaj, chʼolchʼo naq tooruuq xbʼaanunkil li xkʼanjel li Jehobʼa. Laj David li chalenaq saʼ li tenamit El Salvador naxye: «Naq nakaawaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, nakaakʼe aaqʼe. Nakaabʼaanu chixjunil li wank saʼ laawuqʼ re naq maakʼaʼ tixram chaawu xtawbʼal li xaasikʼ xbʼaanunkil saʼ laayuʼam».
4. Kʼaru tooruuq xpatzʼbʼal re li Jehobʼa? (Filipenses 2:13; chaawil li jalam u).
4 Tzʼaama re li Jehobʼa naq tatxtenqʼa re kʼanjelak chi anchal laachʼool. Li xsantil musiqʼej li Jehobʼa naru nakatxtenqʼa re xbʼaanunkil li xaasikʼ saʼ laayuʼam (taayaabʼasi Filipenses 2:13). Wank sut naqasikʼ xbʼaanunkil jun li naʼlebʼ saʼ li qayuʼam xbʼaan naq naqanaw naq aajel ru xbʼaanunkil. Ut moko maak ta xbʼaanunkil aʼin. Abʼan wank sut moko naʼalaak ta saʼ qachʼool xbʼaanunkil. Aʼin kixkʼul li xNorina, li nachalk Uganda. Aʼan kiraj xtzolbʼal jun li kristiʼaan rikʼin li Santil Hu abʼan moko chi anchal ta xchʼool yook xbʼaanunkil, xbʼaan naq narekʼa naq moko chaabʼil ta joʼ aj kʼutunel. Kʼaru kitenqʼank re? Aʼan naxye: «Xintzʼaama re li Jehobʼa re naq t-alaaq saʼ inchʼool xtzolbʼal junaq li kristiʼaan rikʼin li Santil Hu. Xinyuʼami li xintzʼaama re li Jehobʼa, xinʼok xchaabʼilobʼresinkil chanru tinkʼutuq. Wiibʼ oxibʼ po chirix aʼin xinkʼe reetal naq naʼalaak chik saʼ inchʼool xbʼaanunkil li xintzʼaama. Saʼ li chihabʼ ajwiʼ aʼan xinʼok xtzolbʼal wiibʼ li kristiʼaan rikʼin li Santil Hu».
5. Kʼaru tooruuq xkʼoxlankil rix re naq t-alaaq saʼ qachʼool kʼanjelak chiru li Jehobʼa?
5 Kʼoxla rix li kixbʼaanu li Jehobʼa choʼq aawe (Sal. 143:5). Li apóstol Pablo kixkʼoxla rix li chaabʼilal li kixkʼutbʼesi li Jehobʼa chiru (1 Cor. 15:9, 10; 1 Tim. 1:12-14). Ut aʼin kixbʼaanu naq tkʼanjelaq chi kaw chiru li Jehobʼa, wi junelik nakaakʼoxla chirix li kixbʼaanu li Jehobʼa choʼq aawe t-alaaq saʼ laachʼool xbʼaanunkil li xkʼanjel (Sal. 116:12). Kʼe reetal li kitenqʼank re jun li hermaan ixq li wank Honduras re naq t-oq joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink. Aʼan naxye: «Xinʼok xkʼoxlankil rix, kʼajoʼ nikinxra li Jehobʼa. Xinxkʼam chaq saʼ xjunkabʼal, nikinxchʼoolani ut nikinxkol. Naq xinkʼoxla rix chixjunil aʼin, qʼaxal kikʼiik linrahom chirix li Jehobʼa ut aʼin kixbʼaanu naq tinkʼe inchʼool saʼ li puktesink».
6. Kʼaru chik tooxtenqʼa re naq t-alaaq saʼ qachʼool kʼanjelak chiru li Jehobʼa?
6 Kʼe reetal li rusilal li naxkʼam chaq xbʼaanunkil li xkʼanjel li Jehobʼa. Aatinaqo chirix li xʼErika li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal jun. Kʼaru kitenqʼank re naq inkʼaʼ tbʼayq chi wulak? Aʼan naxye: «Xinkʼe reetal naq naabʼal ninkol xbʼaan naq moko eqʼla ta ninwulak saʼ li puktesink. Wi eqʼla ninwulak naru tinkʼe xsahilebʼ xchʼool li hermaan ut aatinak rikʼinebʼ. Ut rabʼinkil wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ re xchaabʼilobʼresinkil ut xyalbʼal xsahil li puktesink». Li xʼErika kixkʼe reetal li rusilal li naxtaw naq nawulak eqʼla saʼ li puktesink, ut aʼin kixbʼaanu naq truuq xbʼaanunkil li kʼaru naxsikʼ saʼ li xyuʼam. Kʼaru rusilal tatruuq xkʼebʼal reetal? Wi li nakaawaj xbʼaanunkil aʼan xyaabʼasinkil li Santil Hu malaj tijok, kʼoxla chanru tixkawresi laaʼamiiwil rikʼin li Jehobʼa (Sal. 145:18, 19). Wi li nakaawaj xbʼaanunkil aʼan xchaabʼilobʼresinkil laanaʼlebʼ joʼ aj paabʼanel, kʼoxla chanru tixkawresi laaʼamiiwil rikʼinebʼ li junchʼol (Col. 3:14). Kʼaru chik tatruuq xbʼaanunkil? Tzʼiibʼa chixjunil li naʼlebʼ li nakaawaj xbʼaanunkil ut chaawil kokʼaj xsaʼ. Laj Tomáš, li xooʼaatinak wiʼ saʼ li xtiklajik naxye: «Naq ninkʼe reetal naq wank xyaalal naq nawaj xtawbʼal li xinsikʼ xbʼaanunkil, aʼin nikinxtenqʼa re naq maakʼaʼ tramoq chiwu xbʼaanunkil».
7. Kʼaru xeʼxbʼaanu laj Julio rochbʼeen li rixaqil re xkʼebʼal xtzʼaqobʼ xkʼanjelebʼ chiru li Jehobʼa?
7 Ochbʼenihebʼ li kristiʼaan li nekeʼxwaklesi aachʼool (Prov. 13:20). Laj Julio ut li rixaqil xeʼraj qʼaxonk bʼarwiʼ naʼajmank li tenqʼ. Laj Julio naxye: «Xqasikʼ ebʼ li qamiiw li nokooʼeʼxtenqʼa rikʼin li naqaj xbʼaanunkil ut naqaye rehebʼ. Naabʼal rehebʼ li qamiiw, ak xeʼxbʼaanu li naqaj xbʼaanunkil, joʼkan naq naru teʼxye qe wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li tooxtenqʼa. Nekeʼxpatzʼ ajwiʼ qe chankiru yook chi elk li naqaj xbʼaanunkil ut nekeʼxwaklesi qachʼool naq naʼajmank chiqu».
NAQ INKʼAʼ MAS NAʼALAAK SAʼ QACHʼOOL
Yal aaqʼe chi xsikʼbʼal li kʼanjel. (Chaawil li raqal 8).
8. Kʼaru naru tkʼulmanq wi kaʼajwiʼ naqayal qaqʼe naq naqaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ? (Chaawil li jalam u).
8 Relik chi yaal naq wank kutan maakʼaʼ naʼalaak saʼ qachʼool xbʼaanunkil. Ma naraj xyeebʼal aʼin naq tqakanabʼ xsikʼbʼal li naqaj xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam? Inkʼaʼ. Aatinaqo wiʼ chik chirix li iqʼ ut li jukubʼ. Usta li iqʼ naru naxbʼeresi li jukubʼ re naq taaxik bʼar naraj abʼan wank sut moko juntaqʼeet ta li xmetzʼew li iqʼ ut wank sut maakʼaʼ li iqʼ. Ma naraj xyeebʼal aʼin naq laj chʼeʼol jukubʼ maakʼaʼ chik truuq xbʼaanunkil? Moko joʼkan ta. Jun eetalil, wankebʼ li jukubʼ wankebʼ xmotor ut junchʼol chik li nekeʼroksi li kalaneet. Joʼkan naq, laj chʼeʼol jukubʼ naru naroksi yalaq chankiru aʼin re naq taaxik bʼarwiʼ naraj. Joʼkan ajwiʼ wank kutan naqaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ ut wank sut moko joʼkan ta naqekʼa. Wank sut inkʼaʼ naqaj xyalbʼal qaqʼe. Abʼan, wi yal naqaj maakʼaʼ tooruuq xbʼaanunkil. Joʼ laj chʼeʼol jukubʼ naxtaw chanru tixbʼeresi li jukubʼ naq maakʼaʼ li iqʼ re naq twulaq bʼar naraj, joʼkan ajwiʼ laaʼo naru naqayal qaqʼe chi xtawbʼal li naqaj saʼ li qayuʼam usta moko naʼalaak ta saʼ qachʼool. Yaal naq tento tqayal qaqʼe, abʼan wank rusilal naq tqabʼaanu. Qatzʼilaq rix li tooxtenqʼa abʼan xbʼeenwa qasumehaq jun li patzʼom li nekeʼxbʼaanu wiibʼ oxibʼ.
9. Ma us naq tqayal qaqʼe chi xbʼaanunkil li xkʼanjel li Jehobʼa usta moko naʼalaak ta saʼ qachʼool?
9 Li Jehobʼa naraj naq chi sa ut chi anchal qachʼool tookʼanjelaq chiru (Sal. 100:2; 2 Cor. 9:7). Joʼkan bʼiʼ, kʼaʼut naq tento tqayal qaqʼe chi xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa wi moko naqaj ta xbʼaanunkil? Qilaq li kixkʼul li apóstol Pablo. Kixye: «Ninsakʼ bʼan linjunxaqalil ut ninnumtaak saʼ xbʼeen» (1 Cor. 9:25-27). Usta laj Pablo inkʼaʼ naʼalaak saʼ xchʼool xbʼaanunkil li kiraj li Jehobʼa choʼq re, kixpuʼersi ribʼ chi xbʼaanunkil. Ma nasahoʼk saʼ xchʼool li Jehobʼa rikʼin li kixbʼaanu li apóstol Pablo? Joʼkan tzʼaqal. Ut kirosobʼtesi xbʼaan naq kixyal xqʼe (2 Tim. 4:7, 8).
10. Kʼaru rusilal naqataw naq naqayal qaqʼe chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa usta moko naʼalaak ta saʼ qachʼool?
10 Li Jehobʼa nasahoʼk saʼ xchʼool naq naril naq naqayal qaqʼe chi xbʼaanunkil li xqasikʼ saʼ li qayuʼam, usta moko naʼalaak ta saʼ qachʼool. Kʼaʼut? Xbʼaan naq naqara usta moko junelik ta nawulak chiqu li xqakʼoxla xbʼaanunkil. Li Jehobʼa kirosobʼtesi laj Pablo ut toorosobʼtesi ajwiʼ wi naqayal qaqʼe (Sal. 126:5). Rilbʼal naq li Jehobʼa nokoorosobʼtesi naq naqayal qaqʼe, maare aʼin tixbʼaanu naq chi anchal qachʼool tqabʼaanu li xqayal xbʼaanunkil. Li xLucyna li chalenaq Polonia naxye: «Wank sut inkʼaʼ nawaj xik saʼ puktesink qʼaxal wiʼ chik naq lubʼlukin. Abʼan naq ninsutqʼiik saʼ wochoch qʼaxal sa saʼ inchʼool moko naru ta tinjuntaqʼeeta aʼin rikʼin junaq chik li naʼlebʼ». Anaqwan qilaq kʼaru tooruuq xbʼaanunkil naq moko naʼalaak ta saʼ qachʼool xbʼaanunkil junaq li qakʼanjel.
11. Chankiru nokooxtenqʼa li Jehobʼa xyuʼaminkil li kuyuk ibʼ?
11 Tzʼaama re li Jehobʼa naq taayuʼami li kuyuk ibʼ. Li naʼlebʼ aʼin moko kaʼaj tawiʼ nokooxkol chiru li yibʼru aj naʼlebʼ. Nokooxtenqʼa bʼan re xbʼaanunkil jun li chaabʼil naʼlebʼ usta chʼaʼaj malaj moko naqaj ta xbʼaanunkil. Qajultikaq naq li kuyuk ibʼ aʼan naruuchin li santil musiqʼej. Joʼkan naq, wi naqatzʼaama re li Jehobʼa li xsantil musiqʼej, tooxtenqʼa re xyuʼaminkil li kuyuk ibʼ (Luc. 11:13; Gál. 5:22, 23). Laj David li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal oxibʼ, kixkʼe xchʼool naq rajlal ttzoloq saʼ junesal. Choʼq re, aajel ru li tijok. Naxye: «Xintzʼaama re li Jehobʼa naq tinyuʼami li kuyuk ibʼ. Aʼan xinxtenqʼa. Xintikibʼ xtzolbʼal li Santil Hu ut toj yookin xbʼaanunkil».
12. Chankiru nokooxtenqʼa Eclesiastés 11:4 re xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa?
12 Maawoybʼeni naq maakʼaʼaq laachʼaʼajkilal re xbʼaanunkil junaq li kʼanjel. Anaqwan chʼaʼajkaq xtawbʼal li naʼlebʼ joʼ aʼin. Wi naqoybʼeni, maajunwa tqabʼaanu li xqasikʼ xbʼaanunkil saʼ li qayuʼam (taayaabʼasi Eclesiastés 11:4). Laj Dayniel naxye: «Junelik wank li chʼaʼajkilal. Miqoybʼeni, qatikibʼaq bʼan». Laj Paul,li chalenaq Uganda, naxye jun chik xyaalal kʼaʼut inkʼaʼ tqakanabʼ chiʼixbʼej li naqasikʼ xbʼaanunkil: «Taatikibʼ usta chʼaʼaj, naqakʼe re li Jehobʼa naq trosobʼtesi li naqasikʼ xbʼaanunkil» (Mal. 3:10).
13. Kʼaʼut naq wank rusilal xtikibʼankil chi kachʼinqil li nakaawaj xbʼaanunkil?
13 Tikibʼ chi kachʼinqil. Maare inkʼaʼ chik naqaj xbʼaanunkil xbʼaan naq xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa tchʼaʼajkoʼq chiqu. Wi joʼkan, naru taatikibʼ chi kachʼinqil? Jun eetalil, wi li nakaawaj aʼan xyuʼaminkil li chaabʼil naʼlebʼ, kʼaʼut inkʼaʼ taatikibʼ rikʼin junaq li moko chʼaʼaj ta? Wi li nakaawaj aʼan xyaabʼasinkil chixjunil li Santil Hu, kʼaʼut naq inkʼaʼ taatikibʼ rikʼin wiibʼ malaj oxibʼ kʼasal? Laj Tomáš, li xooʼaatinak wiʼ saʼ xtiklajik, nachʼaʼajkoʼk chiru xyaabʼasinkil li Santil Hu chiru jun chihabʼ joʼ kixkʼoxla raj xbʼaanunkil. Aʼan naxye: «Xinkʼe reetal naq xyaabʼasinkil chiru jun chihabʼ mas naabʼal choʼq we. Joʼkan naq xinyal wiʼ chik abʼan, anaqwan xinkʼubʼ naq yal wiibʼ oxibʼ li raqal tinyaabʼasi ut tinkʼoxla rix wulaj wulaj. Xbʼaan aʼin xinyal xsahil xyaabʼasinkil li Santil Hu». Laj Tomáš kixkʼe xkomon xhoonal re xyaabʼasinkil Santil Hu. Ut kixchoy rilbʼal chixjunil.c
MICHʼINAAK LAACHʼOOL NAQ TAAKʼUL LI CHʼAʼAJKILAL
14. Kʼaru li chʼaʼajkilal naru tqakʼul?
14 Ra xyeebʼal abʼan usta naʼalaak saʼ qachʼool xbʼaanunkil junaq li kʼanjel naru tqataw junaq li chʼaʼajkilal li tixram chiqu xbʼaanunkil. Jun eetalil, «inkʼaʼ naqanaw joʼqʼe tqakʼul junaq chʼaʼajkilal» ut aʼin maare tixmaqʼ li qahoonal li tqoksi raj re xsikʼbʼal junaq li kʼanjel saʼ li xmolam li Jehobʼa (Ecl. 9:12). Joʼkan ajwiʼ naru tqataw junaq li qachʼaʼajkilal li tixbʼaanu naq tchʼinaaq li qachʼool ut maakʼaʼaq qametzʼew (Prov. 24:10). Ut saʼ xkʼabʼaʼ naq laaʼo aj maak maare toomaakobʼq ut inkʼaʼ chik tooruuq xbʼaanunkil junaq li kʼanjel li naqaj (Rom. 7:23). Ut maare wank sut yaal lubʼluko (Mat. 26:43). Kʼaru ttenqʼanq qe re naq tooʼelq chiʼubʼej ut xqʼaxbʼal ru junaq li chʼaʼajkilal?
15. Kʼaʼut naq inkʼaʼ tqakanabʼ xsikʼbʼal jun li qakʼanjel usta naqakʼul li chʼaʼajkilal? (Salmo 145:14).
15 Chaajultika wi nakaataw junaq li chʼaʼajkilal moko naraj ta xyeebʼal naq inkʼaʼ chik taasikʼ li nakaawaj xbʼaanunkil. Li Santil Hu naxye naq maare tqakʼul naabʼal li chʼaʼajkilal. Abʼan naxye ajwiʼ naq rikʼin xtenqʼ li Jehobʼa tooruuq xqʼaxbʼal ru li chʼaʼajkilal re xtawbʼal junaq li kʼanjel saʼ xmolam (taayaabʼasi Salmo 145:14). Laj Philip, li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal jun naxye: «Moko ninkʼe ta saʼ inchʼool linpaltil, choʼq we li wank xwankil aʼan naq junelik ninyal inqʼe re elk chiʼubʼej». Laj David li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal oxibʼ naxye: «Inkʼaʼ ninkanabʼ naq junaq li chʼaʼajkilal tixbʼaanu naq tinkanabʼ xsikʼbʼal li nawaj. Ninkʼoxla bʼan naq aʼin li hoonal re xkʼutbʼesinkil joʼkʼihal ninra li Jehobʼa». Joʼkan tzʼaqal, wi inkʼaʼ tqakʼe qachʼool rikʼin li chʼaʼajkilal li yooko xnumsinkil, tqakʼutbʼesi chiru li Jehobʼa naq naqaj xsahobʼresinkil xchʼool. Jwal nasahoʼk saʼ xchʼool li Jehobʼa naq nakaayal aaqʼe chi xsikʼbʼal ru li nakaawaj saʼ li xmolam.
16. Kʼaru naru naqatzol rikʼin li chʼaʼajkilal li naqanumsi?
16 Chaatzol rikʼin li chʼaʼajkilal li nakaakʼul naq yookat xsikʼbʼal li nakaawaj. Tzʼil rix chiʼus laawanjik ut kʼoxla: «Kʼaru tinruuq xbʼaanunkil re naq maakʼaʼ tixram chiwu xsikʼbʼal li nawaj?» (Prov. 27:12). Wank sut xbʼaan li chʼaʼajkilal li naqakʼul naqakʼe reetal naq tento tqajal li naqasikʼ xbʼaanunkil, wi joʼkan nakaakʼul kʼoxla, ma relik chi yaal naq tatruuq xtawbʼal li kʼanjel aʼin saʼ laayuʼam.d Li Jehobʼa inkʼaʼ tixkʼoxla naq inkʼaʼ nakatruuk xtawbʼal junaq li kʼanjel li moko naxkʼe ribʼ chaawu (2 Cor. 8:12).
17. Kʼaʼut us naq junelik wank saʼ qachʼool li ak xqabʼaanu chikan?
17 Kʼe aachʼool chirix li kʼanjel li ak xaabʼaanu chikan. Li Santil Hu naxye naq «tiik xchʼool li Yos, moko hoon ta nasachk saʼ xchʼool leechaabʼil kʼanjel» (Heb. 6:10). Joʼkan naq misach ajwiʼ saʼ laachʼool li kʼaru xaabʼaanu. Kʼoxla bʼan li ak xaataw saʼ xmolam li Jehobʼa, joʼ li wank saʼ amiiwil rikʼin, puktesink malaj xkubʼsinkil aahaʼ. Joʼ ak xaabʼaanu chikan toj tatruuq xtawbʼal xkomon laakʼanjel saʼ li xmolam li Jehobʼa (Filip. 3:16).
Yal xsahil laabʼeenik. (Chaawil li raqal 18).
18. Kʼaru tento taabʼaanu naq yookat chi xsikʼbʼal junaq li kʼanjel? (Chaawil li jalam u).
18 Rikʼin xtenqʼ li Jehobʼa tatruuq xtawbʼal li nakaawaj xbʼaanunkil joʼ laj chʼeʼol jukubʼ nawulak bʼarwiʼ naraj xik. Naabʼalebʼ laj chʼeʼol jukubʼ nekeʼxyal xsahil li xbʼihaaj. Joʼkan ajwiʼ naru taayal xsahil naq yookat xsikʼbʼal li nakaawaj naq taawil chankiru li Jehobʼa nakatxtenqʼa ut nakatrosobʼtesi (2 Cor. 4:7). Wi inkʼaʼ nachʼinaak laachʼool naabʼal li osobʼtesihom naru taakʼul (Gál. 6:9).
BʼICH 126 Chooyoʼleq, kawaq qachʼool ut xaqxoqo
a Li xmolam li Jehobʼa junelik naxye qe naq tqakʼoxla chankiru tooruuq xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel. Abʼan kʼaru tooruuq xbʼaanunkil wi xqayal qaqʼe chi xkʼebʼal xtzʼaqobʼ li qakʼanjel chiru li Jehobʼa abʼan yook chi chʼaʼajkoʼk chiqu? Saʼ li tzolom aʼin tqatzol wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li tooxtenqʼa re xbʼaanunkil li naqaj saʼ li qayuʼam.
b XNIMAL RU NAʼLEBʼ: Li naqabʼaanu saʼ li xkʼanjel li Jehobʼa aʼan junjunq li naʼlebʼ li naqayal qaqʼe xtawbʼal re xsahobʼresinkil xchʼool ut kʼanjelak chiru. Jun eetalil naru naqayal qaqʼe xchabʼilobʼresinkil li qanaʼlebʼ malaj xbʼaanunkil jun li kʼanjel re xloqʼoninkil ru li Jehobʼa joʼ xyaabʼasinkil li Santil Hu, tzolok saʼ junesal ut xyeebʼal li chaabʼil esil.
d Taataw xkomon li naʼlebʼ, li naqakʼoxla xbʼaanunkil naxkʼe xsahil qachʼool, saʼ li hu Laj Kʼaakʼalehom 15 re julio 2008, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ.