Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
13-19 APRILI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 31
“Jakob naLaban tava ningi ehangano lombili”
(Genesis 31:44-46) Ila hano, tu ninge ehangano, fye naave, opo li kale ondobwedi pokati ketu naave.” 45 Opo nee Jakob okwa kufa emanya nokwe li dika edimbulukifomanya. 46 Ndele Jakob okwa lombwela ovanhu vaye: “Eteni omamanya!” Ndele vo va ya va ka tale omamanya. Ndele a ninga onduba ndele va lila popepi nayo.
it-1-E 883 okat. 1
Galed
Eshi Jakob naLaban va pongolola po nombili okuhaudafana oko kwa li pokati kavo, ova li va ninga ehangano. Onghee hano, Jakob okwa li a dika edimbulukifomanya nokwa li a lombwela “ovamwaxe” va ninge onduba yomamanya, tashi dulika ya fa oshitaafula, opo va lila oikulya oyo tai ulike kutya ova ninga ehangano. Opo nee Laban onhele opo pe na onduba yomamanya okwe i luka mOshiaramia (Siria) “Jegar-Sahaduta,” ofimbo Jakob e i luka mOshiheberi “Galed.” Laban okwa ti: “Onduba ei [mOshiheberi, gal] oyo ondobwedi [mOshiheberi, edh] pokati ketu naave.” (Gen 31:44-48) Onduba yomamanya (nedimbulukifomanya) oya li ondombwedi kwaaveshe ovo va li tava piti po. Oya li ngaashi ya popiwa movelishe 49, “Mispa [mOshiheberi],” ile tu tye Oshungonangelo oyo ya li tai ulike kutya Jakob naLaban ova dimina va kaleke po ombili pokati kavo nosho yo pokati komaukwaneumbo avo. (Gen 31:50-53) Omamanya okwa ka longifwa vali lwanima monghedi ya faafana e li eendombwedi. — Jos 4:4-7; 24:25-27.
(Genesis 31:47-50) Ndele Laban okwe i ifana Jegar-Sahaduta, ndelenee Jakob e i luka Galed. 48 Opo nee Laban ta ti: “Onduba ei oyo ondobwedi pokati ketu naave.” Onghee ove i luka Galed. 49 Ndele onduba ei yomamanya ove i luka Mispa, osheshi ye okwa ti: “Omwene na ninge Omunangeli pokati ketu naave, eshi hatu tukauka. 50 Ngeenge to hepeke ovana vange oukadona, ndele to hombola ovalikadi ponhele yovana vange, kape nomunhu nande e li po, tala, Kalunga Oye ondobwedi pokati ketu naave.”
it-2-E 1172
Oshungonangelo
Onduba yomamanya oyo ya li ya ningwa kuJakob, ndele te i luku “Galed” (tashi ti “Onduba ei oyo ondobwedi”) nosho yo “Oshungonangelo, NW.” Opo nee Laban okwa ti: “Omwene na ninge Omunangeli pokati ketu naave, eshi hatu tukauka.” (Gen 31:45-49) Onduba oyo yomamanya oya li tai yandje oumbangi kutya Jehova ota tale ngeenge Jakob naLaban otava wanifa po ngoo ehangano lombili olo va ninga.
(Genesis 31:51-53) Laban okwa tya vali kuJakob: “Tala onduba yomamanya opo i li apa, nosho yo edimbulukifomanya nde li dika pokati ketu naave. 52 Onduba ei yomamanya oyo ondobwedi, nedimbulukifomanya olo ondobwedi nokutya, ame itandi ke uya kwoove nokutauluka onduba ei, naave ito uya kwaame nokutauluka onduba ei nedimbulukifomanya nomauko mai. 53 Kalunga kaAbraham naKalunga kaNahor, Kalunga kooxo, ye na kale omutokoli pokati ketu.” Ndele Jakob okwa anena etilo laxe Isak.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 31:19) Fimbo Laban a ya a ka kulule eedi daye, Rakel okwa vaka mo oiketi yaxe.
it-2-E 1087-1088
Oiketi
Oinima oyo ya li ye lituwa kovalafululi voikulunima muMesopotamia nosho yo moitukulwa oyo i li popepi nasho oya ulika kutya oo a li e na oiketi oye ha fyuulula oinima youkwaneumbo. Oshipelende shimwe osho sha li she lituwa moNuzi, osha ulika kutya ngeenge oshitenya shomumati osha kala shi na oiketi otashi dulu okuya komhangu shi ka pule efyuululo laxemweno. (Ancient Near Eastern Texts, edited by J. Pritchard, 1974, pp. 219, 220, and ftn 51) Otashi dulika Rakel a li a diladila kutya osha yuka okukufa po oiketi yaxe molwaashi okwa li ta kengelele omushamane waye Jakob. (Yelekanifa Gen 31:14-16.) Molwaashi oiketi otai dulu okuningifa omunhu a kale e na oufemba wokufyuulula, osho osha li sha ningifa Laban a kale a halelela oku ke i kufa ko, nomolwaasho a li a kufa ovamwainamati va shikule Jakob molweendo lomafiku aheyali. (Gen 31:19-30) Ashike osho Rakel a li a ninga Jakob ka li e shi shii nandenande (Gen 31:32), nokape na osho tashi ulike kutya okwa li a hala oiketi nelalakano lokufyuulula oinima yovanamati vaLaban. Jakob ka li e na eshi ta longifa oikalunga. Xuuninwa oiketi oyo ngeno oya ka hanaunwa po eshi Jakob a li a lombwela oukwaneumbo waye aushe u ete kuye oihongwafano aishe e i fudike koshi yomuti wa kula oo wa li popepi naSekem. — Gen 35:1-4.
(Genesis 31:41, 42) Omido omilongo mbali nda kala meumbo loye. Omido omulongo nanhee nde ku longelela ovana voye vavali oukadona, nomido hamano molweedi. Ndele ove owa lundulula ondjabi yange lwomulongo. 42 Ngeno Kalunga katate, Kalunga kaAbraham netilo laIsak ina kala kombinga yange, heeno, ngeno owa lekela nge hamakasha. Kalunga okwa mona oluhepo lange noshilonga shange shidjuu shomake ange, Ye okwa tokola oshinima oufiku wonena.”
(1 Petrus 2:18) Ovapiya nava dulike nokufimaneka oovene vavo; kave na ashike okudulika kwaavo ve li nawa nove na ondjele, ndele nokwaavo yo ve na onyanya.
Jehova oye ehondameno letu
Eshi Jakob a fika kuHaran, xekulu Laban okwa li e mu tambula ko nohamu nokwe ke mu pa Lea naRakel va ninge ovakulukadi vaye. Ndele mokweendela ko kwefimbo, Laban okwa ka hovela okukengelela Jakob mokulundulula ondjabi yaye lwoikando omulongo. (Gen. 31:41, 42) Ashike Jakob okwa kala te lididimikile okuhenouyuki oko, e na elineekelo kutya Jehova ota ka twikila oku mu fila oshisho, na Jehova osho naanaa a li e mu ningila. Lwanima Kalunga okwa ka lombwela Jakob a shune kuKanaan. Okwa li e ‘lilikolela eedi dihapu novapika ovakainhu novalumenhu neengamelo neendongi.’ (Gen. 30:43) Jakob okwa li a ilikana omolwolupandu a ti: “Ame inandi wanena onghenda aishe noudiinini aushe Ove we u ningila omupiya woye. Osheshi ame nda tauluka Jordan ndi nodibo aike, ndele paife nda ninga eenhanda mbali.” — Gen. 32:10.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 31:1-18) Ndelenee Jakob okwa kundana eendjovo dovana ovamati vaLaban, nokutya, tava ti: “Jakob okwa kufa ashishe eshi sha li shatate. Noupuna waye aushe ou e u lilikolela mwaashi shatate.” 2 Jakob okwa koneka yo kutya oshipala shaLaban kashi li vali ngaashi ongheleinya. 3 Ndele Omwene okwa tya kuJakob: “Shuna koshilongo shooxo nokepata leni. Naame ohandi ka kala pamwe naave.” 4 Opo nee Jakob okwa tuma Rakel naLea, ve uye kofuka keedi daye, 5 ndele ta ti kuvo: “Ame onda koneka koshipala shaxo nokutya, ye ke li vali naame ngaashi onghela nongheleinya, ndelenee Kalunga katate okwa kala naame. 6 Nanye vene omu shi shii nokutya, ame onda longela xo neenghono dange adishe. 7 Ndelenee xo okwa kengelela nge. Lwomulongo ye a lundulula ondjabi yange. Ndelenee Kalunga ine shi itavela, ye a ningile nge owii. 8 Ye eshi a tile: ‘Odo doutotone nadi ninge ondjabi yoye,’ oshuunda ashishe osha dala odo doutotone. Ndele eshi a tya: ‘Odo domapolo nadi ninge ondjabi yoye,’ oshuunda ashishe osha dala omapolo. 9 Hano osho ngaha Kalunga a kufa xo oimuna nokwe i pa nge. 10 Fiku limwe, mefimbo leedi da dikula, onda twa ondjodi, nda tala eemhedi deedi da hala oluhambo, da li domavala nodoutotone nodomapolo. 11 Ndele omweengeli waKalunga okwa lombwela nge mondjodi ta ti: ‘Jakob!’ Ndele nda nyamukula: ‘Aame ou!’ 12 Ndele ye ta ti: ‘Yelula omesho oye, u tale: eemhedi adishe odo tadi hambe domavala nodoutotone nodomapolo. Osheshi ame onde i mona aishe ei Laban e ku ningila. 13 Aame Kalunga komuBetel, omo wa vaekela emanya ledimbulukifo nowa udanekela nge eudaneko. Hano fikama u dje mo moshilongo eshi, u shune koshilongo oko wa dalelwa.’” 14 Ndele Rakel naLea va nyamukula, tava ti: “Fye otu na vali oshitukulwa ile efyuululo latate? 15 Fye inatu ninga mbela ovanailongo momesho aye, ye eshi e tu landifa po, noupuna oo e tu landa po, okwe u lya po? 16 Osheshi oupuna aushe Kalunga e u kufa tate, otau ningi wetu nowovana vetu. Ninga ashike osho ashishe osho Kalunga e ku lombwela.” 17 Opo nee Jakob e lilongekida ndele a londeka keengamelo ovana vaye novalikadi vaye. 18 Ndele okwa kufa oimuna yaye aishe nomaliko aeshe aa e lilikolela, oimuna yaye, ei e lilikolela muPaddan-Aram a ye kuxe Isak medu laKaanan.
20-26 APRILI 2012
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 32-33
“Oto kondjele ngoo omanangeko noupuna?”
(Genesis 32:24) Ndele Jakob ye aeke okwa kala ko. Nomulumenhu umwe okwa kondja naye fiyo eluwa la tenda.
w03-E 8/15 25 okat. 3
Oto kongo ngoo Jehova wa mana mo?
MOmishangwa omu na oihopaenenwa ihapu yaavo va li va ninga eenghendabala da mana mo opo va konge Jehova. Umwe womuvo oJakob oo a li a kondja a mana mo nomweengeli waKalunga fiyo okeengulasha. Oshidjemo, Jakob okwa li a lukwa Israel molwaashi okwa “kondja” naKalunga. Omweengeli okwa li e mu nangeka noupuna omolweenghendabala daye da mana mo. — Genesis 32:24-30.
(Genesis 32:25, 26) Ndele winya eshi a mona nokutya, ite mu te, okwe mu denga ponho, ekipa lonho yaJakob ola domoka, ye eshi ta kondjo naye. 26 Opo nee winya ta ti: “Efe nge, osheshi eluwa la tenda.” Ndelenee ye ta nyamukula: “Itandi ku efa, fimbo ino nangeka nge noupuna.”
it-2-E 190
Oulema
Jakob a lemana. Eshi Jakob a li e na omido 97 lwaapo, okwa li a kondja oufiku aushe nomweengeli waKalunga. Okwa li a pondola okukwata omweengeli fiyo osheshi e mu nangeka noupuna. Ofimbo va li tava kondjo, omweengeli okwa li a kwata onho yaJakob, ndele ekipa laye lonho tali di ponhele. Nokudja opo Jakob okwa li ta ende ta shongola. (Gen 32:24-32; Hos 12:2-4) Onghee osho osha li edimbulukifo kuJakob kutya nonande okwa li a “kondja naKalunga [nomweengeli waKalunga] novanhu, ndele [a] dula,” ngaashi omweengeli a ti, ka li lela a finda omweengeli omunaenghono waKalunga. Kalunga oye ashike a li a pitika Jakob a kondje nomweengeli, opo shi yandje oumbangi kutya Jakob okwa li a halelela okunangekwa noupuna kuKalunga.
(Genesis 32:27, 28) Ndele winya okwe mu pula: “Oove lyelye edina loye?” Ndele ye okwa nyamukula: “Aame Jakob.” 28 Opo nee winya ta ti: “Ove ito ka ifanwa vali Jakob, ndelenee Israel. Osheshi ove wa kondja naKalunga novanhu, ndele wa dula.”
it-1-E 1228
Israel
1. Edina olo Kalunga a li a pa Jakob eshi a li e na omido 97 lwaapo. Osha li oufiku eshi Jakob a li ta taulula efilu lomulonga waJabbok ta ka shakeneka mumwaina Esau, opo nee okwa li a hovela okukondja nomweengeli. Molwaashi Jakob ka li a sholola eshi va li tava kondjo, okwa li a lukwa Israel, edina olo li li edidiliko kutya Kalunga okwe mu nangeka noupuna. Eshi Jakob a li ta dimbuluka oiningwanima oyo, onhele oyo okwe i luka Penuel. (Gen 32:22-31; tala mo-Insight JACOB No. 1.) Lwanima muBetel, Kalunga okwa ka koleka kutya edina laJakob ola lunduluka, nokudja opo fiyo opexulilo longhalamwenyo yaye, Jakob okwa kala lwoikando ha ifanwa Israel. (Gen 35:10, 15; 50:2; 1Omaf 1:34) Ndele oikando ihapu i dulife 2 500 oyo edina Israel la holoka mOmbiibeli, otali ulike koludalo oshiwana. — Ex 5:1, 2.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 32:11) Xupife nge meke lamumwameme, meke laEsau, osheshi ame ohandi mu tila, ye ote uya okudipaa nge, nooina pamwe nounona vavo.
(Genesis 32:13-15) Ndele ye okwa kala ko oufiku. Ndele moinima ei e kwete a kufa mo omilongelo damumwaina Esau: 14 oikombo oikadi omafele avali noikombo oindume omilongo mbali, eedi omafele avali neemhedi omilongo mbali, 15 eengamelo eenyali omilongo nhatu novana vado, eengobe eedidi omilongo nhee, neemhedi omulongo, eendongi eenghadi omilongo mbali noundongwena omulongo.
Okupopya nombili ohaku xumifa komesho ekwatafano liwa navamwe
Okupopya nonghenda nosho yo nombili navamwe ohaku kwafele ovanhu va kale ve na ekwatafano liwa. Natango, okuninga ngaashi hatu dulu opo tu xwepopaleke ekwatafano letu navamwe otashi dulu okuxwepopaleka onghedi oyo hatu kundafana navo. Okukatuka eenghatu tu longele vamwe oilonga yolune ngaashi, oku va kwafela, oku va pa eeshali nehalo liwa nosho yo oku va yakula, otashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu hafele eenghundafana navo. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ‘ongelele omunhu omakala a xwama,’ notashi dulu oku mu kwafela a kulike omaukwatya mawa nokukala a manguluka okupopya omaliudo aye. — Rom. 12:20, 21.
Tatekulululwa Jakob okwa li e udite ko oinima oyo ya kundafanwa mokatendo ka tetekela. Eshi mumwaina oo va dalwa naye epasha, Esau, a li e mu handukila neenghono, Jakob okwa li a ya onhapo molwaashi okwa li te lipula kutya Esau ote mu dipaa. Konima yomido dihapu, Jakob okwa ka aluka. Esau okwa li a ka shakeneka Jakob e na ovalumenhu 400. Jakob okwa li a ilikana Jehova e mu kwafele. Opo nee Jakob okwa li a tumina Esau eeshali doufita munene woimuna. Eeshali odo oda li da kwafela, molwaashi eshi Esau naJakob va li va shakena, oikala yaEsau oya li ya lunduluka ndele ta lotokele kuJakob noku mu papatela. — Gen. 27:41-44; 32:6, 11, 13-15; 33:4, 10.
(Genesis 33:20) Ndele oko a tungila oaltari nokwe shi luka: Kalunga kaIsrael, Oye Kalunga!
it-E 980
Kalunga kaIsrael, Oye Kalunga
Jakob okwa li a lukwa Israel eshi a li a shakena nomweengeli waJehova muPenuel, nokonima yaasho okwa ka shakena namumwaina Esau nombili, ndele ta ka kala muSukkot nolwanima omuSekem. Okwa li a pula a pewa oshitukulwa shedu kovanamati vaHamor omo a li a onga onhanda yaye. (Gen 32:24-30; 33:1-4, 17-19) “Ndele oko a tungila oaltari nokwe [i] luka: Kalunga kaIsrael, Oye Kalunga!” (Gen 33:20) Eshi Jakob e lipopya ta longifa edina laye lipe Israel eshi a luka oaltari, otashi ulike kutya okwa tambula ko nokwa pandula edina la tya ngaho nosho yo eshi Kalunga e mu wilika noku mu amena fiyo ta i mEdu lEudaneko. Outumbulilo oo “Kalunga kaIsrael, Oye Kalunga” owa holoka mo ashike lumwe mOmishangwa.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 32:1-21) Jakob okwa twikila olweendo laye novaengeli vaKalunga ve mu shakeneka. 2 Ye, eshi e va mona, okwa ti: “Olo etanga lovakwaita vaKalunga!” Ndele ye okwa luka onhele ei Mahanaim. 3 Ndele Jakob okwa tuma ovatumwa komesho kumumwaina Esau moshilongo shaSeir medu laEdom. 4 Ndele okwe va lombwela eendjovo edi: “Omu na okulombwela Esau, tamu ti: ‘Omwene wetu ota ti ngaha: Jakob, omupiya woye, ota ti: “Onda kala omunailongo puLaban, noko nda kala fiyo opaife, 5 ndele ame onde lilikolela eengobe neendongi, eedi noikombo novapika ovalumenhu novakainhu, ndele ohandi shi shiivifile omwene wange, opo ndi filwe onghenda momesho aye.” ’ “ 6 Ndele ovatumwa va aluka kuJakob ndele tava ti: “Fye otwa ile kumumwanyoko Esau, ndele ye ote uya e ku shakeneke novalumenhu omafele ane pamwe naye.” 7 Opo nee Jakob okwa tila unene nokwa kwatwa koumbada, ndele ye okwa tukula ovanhu ava va li puye nosho yo eedi noikombo neengobe neengamelo meenhanda mbali. 8 Osheshi ye okwa diladila: “Esau ngeenge okwa tondokele monhanda imwe ndele te i hanauna po, onhanda ikwao otai i onhapo.” 9 Ndele Jakob okwa tya: “Akutu, Kalunga katate Abraham naKalunga katate Isak! Akutu Omwene, Oove wa lombwela nge: ‘Shuna koshilongo sheni nokepata leni, ndele Ame ohandi ku ningile ouwa.’ 10 Ame inandi wanena onghenda aishe noudiinini aushe Ove we u ningila omupiya woye. Osheshi ame onda tauluka Jordan ndi na odibo aike, ndele paife onda ninga eenhanda mbali. 11 Xupife nge meke lamumwameme, meke laEsau, osheshi ame ohandi mu tila, ye ote uya okudipaa nge, nooina pamwe nounona vavo. 12 Oove mwene wa tile: ‘Oshili Ame ohandi ke ku ningila ouwa nokuhapupalifa oludalo loye li fike pefuta, lo itali dulu okuvalwa molwouhapu walo.’” 13 Ndele ye okwa kala ko oufiku. Ndele moinima ei e kwete a kufa mo omilongelo damumwaina Esau: 14 oikombo oikadi omafele avali noikombo oindume omilongo mbali, eedi omafele avali neemhedi omilongo mbali, 15 eengamelo eenyali omilongo nhatu novana vado, eengobe eedidi omilongo nhee, neemhedi omulongo, eendongi eenghadi omilongo mbali noundongwena omulongo. 16 Nokwe di yandja kovapiya vaye, keshe ongudu tai likalele nokwa lombwela ovapiya vaye: “Tetekelei nge komesho, nopokati kongudu nongudu napa kale onhele.” 17 Opo nee ye okwa lombwela ou wotete ndele ta ti: “Mumwameme Esau ngeenge te ku shakeneke ndele te ku pula ta ti: ‘Ove owalyelye noto i peni, noimuna oyo to shingi, oyalyelye?’ 18 Opo nee u na okunyamukula: ‘Oyo oyomupiya woye Jakob. Yo omilongelo te di tumine omwene waye Esau, ndele tala, ye mwene ote tu shikula.’ 19 Ndele ye okwa lombwela yo omutivali nomutitatu naaveshe ava va shinga eengudu doimuna, ndele ta ti: “Osho ngaha mu na okunyamukula Esau ngeenge tamu mu mono, 20 nye mu na okutya: ‘Tala, omupiya woye Jakob ote uya yo, te tu shikula.’ “ Osheshi ye okwa diladila: “Ame onda hala oku mu handukulula nomilongelo edi tadi tetekele nge, osheshi ame ohandi ka tala oshipala shaye, pamwe ta ka fila nge onghenda.” 21 Osho hano ngaha omilongelo de mu tetekela, ndele ye mwene okwa kala oufiku monhanda.
27 APRILI–3 MEI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 34-35
“Oidjemo inyikifa oluhodi oyo hai etifwa keendafano lii”
(Genesis 34:1) Ndele Dina, omona waLea, ou a dalela Jakob, okwa ya a ka talele po ovalikadi vomoshilongo.
w97-E 2/1 30 okat. 4
Sekem — Oshilando shi li mefilu
Mbela ovamati vomoshilando osho ova li va tala ko ngahelipi okakadona oko ka li hake uya okutalela po lwoikando moshilando shavo ke li oko akeke? Omonamati wohamba yoshikandjo, “eshi e mu mona, ye okwe mu kwata ndele ta nangala naye kefininiko.” Omolwashike Dina a ya moshiponga eshi a li ha endafana nOvakaanan ovo inava koshoka paenghedi? Mbela okwa li e udite kutya okwa pumbwa okweendafana noukadona ovo ve fike puye? Mbela okwa li e na omutwe mukukutu nomhepo yemanguluko ngaashi ovamwainamati vamwe? Lesha ehokololo olo li li muGenesis, nokukendabala okuuda ko onghalo inyemateka noififa ohoni omo Jakob naLea va li omolwoilanduliko inyikifa oluhodi oyo ya etifwa kokamonakadona oko ka li haka ka talela po kuSekem. — Genesis 34:1-31; 49:5-7; tala yo Oshungonangelo yOshiingilisha 15 Juni 1985, epandja 31.
(Genesis 34:2) Opo nee Sekem, omona waHamor, Omuhevi, ohamba yoshikandjo, eshi e mu mona, ye okwe mu kwata ndele ta nangala naye kefininiko.
“Kukumeni oluhaelo”
Sekem okwa li a ninga oshinima osho e wete kutya inashi puka noshe mu wapalela. Molwaashi okwa li a fuukila Dina, “okwe mu kwata ndele ta nangala naye kefininiko.” (Lesha Genesis 34:1-4.) Oshiningwanima osho osha li sha etela Dina omaupyakadi mahapu nosho yo oukwaneumbo wavo aushe. — Genesis 34:7, 25-31; Ovagalati 6:7, 8.
(Genesis 34:7) Novana vaJakob ove uya va dja koufita. Vo eshi ve shi uda, ova uda onya nova handuka unene, shaashi ye okwa ninga oshififahoni muIsrael, eshi a nangala nomona waJakob. Osheshi oshilonga sha tya ngaha ihashi longwa nande.
(Genesis 34:25) Ndelenee mefiku etitatu vo eshi va li nouyehame wokuvela, Simeon naLevi, ovana vavali vaJakob novamwaina vaDina, ova kufa keshe umwe eongamukonda laye, ndele vo va tondokela oshilando, manga inashi fekela sha, ndee vo va dipaa ovalumenhu aveshe.
w09-E 9/1 21 okat. 1-2
Ngeenge wa udifwa nai
Luhapu, ovo hava kendabala okushunifila vamwe owii, ohave shi ningi nelalakano opo ngeno va kale va pepelelwa pamaliudo. Pashihopaenenwa, Ombiibeli oya ti kutya eshi ovanamati vatatekulululwa Omuheberi Jakob va uda kutya Sekem Omukanaan okwa fininika omumwainakadona Dina, “ova uda onya nova handuka unene.” (Genesis 34:1-7) Opo va shunife owii oo wa ningilwa mumwaina, ovanamati vaJakob vavali ova li va pangelela Sekem noukwaneumbo waye omhangela. Simeon naLevi ova li ve va enda medu, ndele tava i moshilando shaKanaan nokudipaa ovalumenhu aveshe, mwa kwatelwa Sekem. — Genesis 34:13-27.
Mbela etiko lohonde alishe olo ola li ngoo la kandula po omukundu? Eshi Jakob a uda shi na sha neenghatu dovanamati, okwe va tangunina a ti: “Nye omwa twala nge momupya nomokuhandukilwa koonakukala moshilongo eshi . . . Ngeenge va hangakene nge, otava ka dula nge, naame nepata lange otali ka kombwa po.” (Genesis 34:30) Ponhele yokukandula po omukundu, eenghatu davo dokushunifa owii oda li da etifa po oidjemo i lili; oukwaneumbo waJakob owa li tau ka hangakenwa koishiindalongo ya handuka. Lao linene, opo uha hangike koilanduliko ya tya ngaho, Kalunga okwa li a lombwela Jakob noukwaneumbo waye va tembukile kuBetel. — Genesis 35:1, 5.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 35:8) Ndele Debora, omuyakuli waRebeka, okwa fya, ndele ye okwa pakwa momwandi popepi naBetel. Ndele omuti ou ve u luka: “Omwandi wokulilila eefya.”
it-1-E 600 okat. 4
Debora
1. Omuyakuli waRebeka. Eshi Rebeka a fiya po eumbo laxe Betuel nokutembukila kuPalestina a ka hombolwe kuIsak, okwa li a ya pamwe naDebora. (Gen 24:59) Konima eshi Debora a kala ta longo oule womido meumbo laIsak, okwa ka kala pamwe noukwaneumbo waJakob, tashi dulika konima yefyo laRebeka. Oumbangi otau ulike kutya Debora okwa ka fya nokwa pakwa koshi yomuti wa kula muBetel konima yomido 125 odo Rebeka a kala a hombolwa kuIsak. Omuti oo owa lukwa (Allonbacuth, sha hala okutya “Omwandi wokulilila eefya”) osho tashi ulike kutya Debora okwa li e holike neenghono kuJakob nokoukwaneumbo waye. — Gen 35:8.
(Genesis 35:22-26) Hano Israel fimbo a kala opo, Ruben okwa ya ko a ka nangale naBilha, omwalikadi waxe wopomunghulo, naIsrael okwe shi uda. Ovana ovamati vaJakob ova li omulongo navavali. 23 Ovana vaLea ovava: Ruben (oshiveli shaJakob), Simeon, Levi, Juda, Isaskar naSebulon. 24 Ovana vaRakel: Josef naBenjamin. 25 VaBilha, omupika waRakel, ovava: Dan naNaftali. 26 VaSilpa, omupika waLea, ovava: Gad naAsser. Ava hano ovo ovana vaJakob, va dalelwa muPaddan-Aram.
Omapulo a dja kovaleshi
Mbela omusholondodo wepata omo mwa ka dja Messias owa li wa kanghamena kokukala oshiveli pefimbo laIsrael shonale?
Omafimbo amwe otwa li twa popya shi na sha noshinima osho. Osho osha li tashi monika sha fa tashi tu kumwe naasho twa lesha mOvaheberi 12:16. Ovelishe oyo oya ti kutya Esau okwa li “[e he na olupandu loinima iyapuki, NW] nokwa landifa po oushiveli waye [kuJakob] okulya kumwe akuke.” Osho otashi ulike kutya eshi Jakob a mona “oufemba woushiveli,” okwa ka ninga yo xekulululwa yaMessias. — Mat. 1:2, 16; Luk. 3:23, 34.
Ashike, eshi twa endulula omahokololo opaMbiibeli okwa ulika kutya omulumenhu ina pumbwa okukala oshiveli opo a ninge xekulululwa yaMessias. Natu ka taleni koumbangi umwe:
U na sha novanamati vaJakob (Israel). Oshiveli shaye osha li Ruben, oo a dalwa kuLea. Lwanima, omukulukadi waJakob, Rakel, oo a li e hole unene, okwe ke mu dalela okaana okamati, Josef. Eshi Ruben a li iha dulika vali, oushiveli waye owa li wa pewa Josef. (Gen. 29:31-35; 30:22-25; 35:22-26; 49:22-26; 1 Omaf. 5:1, 2) Ndele nande ongaho, Messias ina ka dja mepata laRuben ile laJosef. Okwa ka dja mepata laJuda, omonamati waJakob omutine oo a dalwa kuLea. — Gen. 49:10.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 34:1-19) Ndele Dina, omona waLea, ou a dalela Jakob, okwa ya a ka talele po ovalikadi vomoshilongo. 2 Opo nee Sekem, omona waHamor, Omuhevi, ohamba yoshikandjo, eshi e mu mona, ye okwe mu kwata ndele ta nangala naye kefininiko. 3 Ndele omwenyo waye wa kwatafana naDina yaJakob. Ndele ye okwa li e hole okakadona aka nokwa hafifa omutima wokakadona. 4 Sekem okwa popya naxe Hamor nokwa tya: “Indilile nge okakadona aka ka ninge omwalikadi wange.” 5 Jakob eshi a uda nokutya, omona waye Dina okwa fifwa ohoni, ovana vaye ovamati ova li poimuna mofuka. Ndele Jakob okwa mwena fiyo otave uya po. 6 Ndele Hamor, xe yaSekem, okwa ya kuJakob, a popye naye. 7 Novana vaJakob ove uya va dja koufita. Vo eshi ve shi uda, ova uda onya nova handuka unene, shaashi ye okwa ninga oshififahoni muIsrael, eshi a nangala nomona waJakob. Osheshi oshilonga sha tya ngaha ihashi longwa nande. 8 Opo nee Hamor okwa popya navo ndele ta ti: “Omumwange Sekem omwenyo waye okwe u mangeleka kokakadona komoludalo leni, hano mu peni omwalikadi waye. 9 Ndele tu putulafaneni, nye otamu tu pe ovana veni oukadona, nye otamu putula ovana vetu oukadona. 10 Kaleni pufye. Oshilongo oshosho, kaleni nokweendaenda musho nokulimonena omapya.” 11 Ndele Sekem okwa lombwela xe yaDina novamwaxe: “Nandi filwe onghenda momesho eni nakeshe eshi tamu shi pula nge, ame ohandi ke shi yandja. 12 Pulei nge ofuto ei mwa hala, nomilongelo, naame ohandi ke i mu pa ngaashi tamu lombwele nge; shamha handi pewa okakadona ka ninge omwalikadi wange.” 13 Opo nee ovana vaJakob va nyamukula Sekem naxe Hamor nelungi, shaashi winya okwa fifa ohoni mumwaina Dina, 14 ndele tava ti kuvo: “Fye itatu dulu oku shi ninga, tu yandje ngeno omumwameme okakadona komulumenhu ina pita etanda, osheshi oshinima osho oshififahoni kufye. 15 Ashike ohatu dulu oku shi itavela, ngeenge ovalumenhu aveshe ava ve li mokati keni tava pitifwa etanda. 16 Opo nee fye ohatu ke mu pa oukadona vetu nafye ohatu ka hombola oukadona veni. Ndele fye ohatu ka kala punye nokuninga oshiwana shimwe. 17 Ndelenee ngeenge itamu tu pwilikine mu pite etanda, ohatu kufa ko omumwameme okakadona, ndele hatu di po.” 18 Neendjovo davo oda li diwa momatwi aHamor nomomatwi aSekem, omona waye. 19 Nomulumenhu omunyasha ina ongaonga oku shi ninga, osheshi ye okwa li e hole unene omona okakadona kaJakob, ndele ye okwa li a fimana komesho yavakwao meumbo laxe.