Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale wa hafa
Kundafana novana voye kombinga yomilele
Omunyasha wedina Aliciaa okwa ti: “Omafimbo amwe ohandi kala nda hala okushiiva oinima imwe kombinga yomilele, ndele ohandi kala nda tila okupula ovadali vange, molwaashi otashi dulika va diladile kutya onda hala okuninga oshinima shii.”
Inez, ina yaAlicia, okwa ti: “Ohandi kala nda hala okukundafana nokamonakadona kange kombinga yomilele, ndele ohaka kala ke lipyakidila neenghono nonghalamwenyo yako. Ohashi kala shidjuu okumona efimbo lokupopya nako.”
KUNENA, oinima i na sha nomilele oi li keshe pamwe, ngaashi ko-TV, meemuvi noya tulikwa komapulakata omashiivifo oipindi. Osha fa shi li ngaha kutya ovadali novana vavo ovo ashike inava manguluka okukundafana kombinga yomilele. Omunyasha umwe womido omulongo nasha wedina Michael wokuKanada okwa ti: “Ohandi kala nda hala ovadali va shiive kutya ohashi kala shitilifa noshififa ohoni shi fike peni kovanyasha okupopya navo kombinga yomilele. Ohandi mono shipu okukundafana kombinga yomilele nakaume kange.”
Luhapu, ovadali navo ihava kala va manguluka okupopya novana vavo kombinga yomilele. Omuhongi umwe woinima i na sha noukolele, Debra W. Haffner, okwa popya membo laye ledina Beyond the Big Talk, a ti: “Ovadali vahapu ova lombwela nge kutya ohava landele ounona vavo omambo taa popi kombinga yomilele ile yepupi lokamukondapweyu, nohave a tula meenduda dounona vomido omuwoi fiyo omulongo nanhatu, noihava kundafana navo kombinga yao.” Haffner okwa ti kungaho ovadali ova hala okulombwela ovana vavo tava ti: “Otwa hala mwa shiiva kombinga yomalutu eni nosho yo yomilele; ndele inatu hala ashike okukundafana nanye kombinga yado.”
Ngeenge ou li omudali, ou na okukala netaleko la yooloka ko kwaalo. Doshili, osha fimanenena okukundafana nounona voye kombinga yomilele. Natu ka konakoneni omatomheno atatu taa landula:
Etaleko lounyuni li na sha nomilele ola lunduluka. Omunyasha umwe womido 20 wedina James okwa ti: “Kunena ngeenge ovanhu tava popi omilele, ihava diladila ashike omilele pokati komushamane nomukulukadi waye. Ndele ohava diladila kombinga yomilele domaludi mahapu, ngaashi okulifipa koilyo yoludalo, oushenge, okulitumina omatumwalaka nomafano oipala ko-Internet ile keengodi dopeke.”
Ounona voye otashi dulika va lombwelwe ouyelele wa puka kombinga yomilele ofimbo vanini. Omudali umwe wedina Sheila okwa ti: “Ounona otava ka hongwa kombinga yomilele diva shimha va hovele ofikola noitava ka kala ve na etaleko olo wa hala va kale ve na.”
Ounona veni ove na omapulo kombinga yomilele ndele otashi dulika inava manguluka okuhovela eenghundafana nanye. Omunyasha womido 15 wedina Ana wokuBrasilia okwa ti: “Ihandi kala ndi shii kutya ondi na okuhovela ngahelipi eenghundafana kombinga yomilele novadali vange.”
Doshili, Kalunga okwa pa ovadali oshinakuwanifwa shokuhonga ounona vavo kombinga yomilele. (Ovaefeso 6:4) Ndele oushili oyoo kutya otashi dulu okukala shidjuu kovadali nokounona okukundafana kombinga yomilele. Kakele kaasho, ovanyasha vahapu otava tu kumwe nomunyasha womido 14 wedina Danielle, oo a ti: “Otwa hala okuhongwa kombinga yomilele kovadali vetu, ndele hakovahongi vamwe ve lili ile keeprograma doko-TV.” Ndele mbela ongahelipi to dulu okukundafana nounona voye kombinga yoshikundafanwa osho sha fimana nonande kashipu okupopya kombinga yasho?b
Honga ounona voye she likolelela komido davo
Luhapu ounona fimbo vanini ohava udu ovanhu tava popi kombinga yomilele, okuninga shapo ve li monghalo yokulikalela filufilu. Ndele osho shinyemateka unene oshosho kutya ‘momafiku axuuninwa’ ovakolokoshi otava ka “ehena komesho mowii.” (2 Timoteus 3:1, 13) Shinyikifa oluhodi, ounona vahapu ohava hepekwa pamilele kovakulunhu.
Onghee hano, osha fimana okuhovela okuhonga ovana voye ofimbo vanini. Omukulukadi umwe wokuNdowishi wedina Renate okwa ti: “Ngeenge owa efa ounona va kule va finda peedula omulongo nasha, otashi dulika vaha ka popye vali naave va manguluka kombinga yomilele omolwohoni ile oumbada oo hau va kwata ngeenge ve li mepupi lokamukondapweyu.” Osha fimanenena okupa ounona voye ouyelele tau wapalele omido davo.
Ounona ovo inava hovela ofikola:
Honga ounona voye omadina oilyo yoludalo, noku va kunghilila vaha pitike nande oumwe a kume oilyo yavo yoludalo. Omukulukadi umwe wokoMeksiko wedina Julia okwa ti: “Onda li nda hovela okuhonga okamonamati kange fimbo ka li ke na omido nhatu. Osho onda li nde shi ninga molwaashi onda li ndi shii kutya otashi dulika ka yahamekwe kovahongifikola, kovaleli vounona ile kounona ovo va kula, nonda li handi lipula unene shi na sha naasho. Oka li ka pumbwa okushiiva nghee ke na okuliamena kovanhu ovo.”
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Honga okaana koye ka kale haka hanyene sha kwata moiti keshe oo ta kendabala okudanena oilyo yako yoludalo. Pashihopaenenwa, oto dulu okuhonga okaana koye kutya ngeenge umwe ta kendabala oku ka kwata koilyo yoludalo, na ka tye: “Ino kuma nge! Ohandi ke shi tonga ko!” Ka lombwela kutya oshiwa okulopota omunhu a tya ngaho nokuli nonande ne ka udanekele kutya ote ka pe oinima iwa ile e ka tilife.c
Ounona ovo ve li meendodo dopedu:
Twikila okuwedela ko keshiivo lounona voye kanini nakanini. Xe omudali wedina Peter okwa ti: “Fimbo ino lombwela sha okaana koye, oshiwa oku ka pula kutya oke shii shike nale nosho yo ngeenge oka pumbwa okuuda shihapu. Ino kondjifa okaana ngeenge ina ka hala okupopya. Okaana otashi dulika ka popye naave ka manguluka ngeenge oho popi nako pandjikilile.”
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Kala ho kundafana nounona pauxupi, ponhele yokukundafana navo oinima ihapuihapu pomhito imwe. (Deuteronomion 6:6-9) Kungaho, ito ka ndubila ounona voye ouyelele muhapu neenghono. Shimwe vali, eshi tava kulu otava ka mona ouyelele oo va pumbwa she likolelela keedula davo.
Ovanyasha vepupi lokamukondapweyu:
Pefimbo opo, ovanyasha ove na okuyelifilwa nawa kutya omilele do vene oda kwatela mo naanaa shike, ngeenge tashi uya palutu nopamaliudo, nonghee ve na okuhenuka eenghedi odo tadi kokele momilele. Ana womido 15 oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Ovamati noukadona vokofikola yetu ohava i momilele novanhu ovo vehe na ekwatafano navo ile vehe shaafane nokuli. Ndi li Omukriste, ondi wete kutya onda pumbwa eshiivo le lixwapo kombinga yomilele, nonande kashipu okukundafana kombinga yado.”d
Kaleni mwa lungama: Ovanyasha vomido omulongo nasha otashi dulika vaha pule omapulo molwaashi va tila kutya ovadali vavo otava ka diladila kutya pamwe ovana vavo ihave lihumbata nawa. Xe omudali wedina Steven okwa li a mona oushili woshinima osho. Okwa ti: “Omonamati wetu ka li e hole okukundafana nafye kombinga yomilele. Ndele lwanima otwe ke shi mona mo kutya okwa li ta diladila kutya otwa limbililwa elihumbato laye. Otwa li twe mu yelifila nawa kutya inatu hala okupopya naye kombinga yomilele molwaashi hatu fekele sha; ndele otwa hala ashike a kale a lungamena enwefemo lii olo le mu dingilila.”
KENDABALA OKUNINGA NGAHA: Ponhele yokupula omona woye oo e li mepupi lokamukondapweyu sha yukilila omapulo e na sha nomilele, mu pula kutya ovanafikola vomongudu yavo ova tala ko ngahelipi omilele. Pashihopaenenwa, oto dulu okutya: “Ovanhu vahapu ohava ti kutya okulifipa koilyo yoludalo kaku fi okuya momilele. Mbela ovanafikola vakweni navo osho hava kala ve udite ngaho?” Okupula omapulo monghedi ya tya ngaho otaku dulu okulinyengifa omona woye a popye omaliudo aye a manguluka.
Finda oumbada wokukundafana kombinga yomilele
Doshili, otashi dulika shi kale shidjuu neenghono kovadali okukundafana nounona vavo kombinga yomilele. Ndele eenghendabala deni da tya ngaho otadi ti sha. Omudali wedina Diane okwa ti: “Mokweendela ko kwefimbo, ito ka kala vali wa tila unene okukundafana novana voye kombinga yomilele, notashi ka pameka nokuli ekwatafano leni navo.” Steven oo a tumbula metetekelo okwa koleka oushili oo, a ti: “Ohashi kala shipu okukundafana nounona kombinga yoinima ngaashi omilele ngeenge oukwaneumbo weni ou na onghedindjikilile yokukundafana keshe shimwe mwa manguluka.” Okwa weda ko vali a ti: “Oumbada wokukundafana oinima i na sha nomilele ihau xulu po filufilu, ndele okukala alushe hamu kundafana mwa manguluka osho oshinima sha fimana moukwaneumbo wopaKriste.”
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
b Oshitukulwa eshi otashi ke mu kwafela mu dule okukundafana novana veni kombinga yomilele. Otapa ka nyanyangidwa vali oshitukulwa shimwe shomoitukulwa ya pambafana osho tashi ka kundafana nghee ovadali tava dulu okuhonga ovana vavo omifikamhango dopaenghedi ngeenge tava kundafana oinima ya yukila oko.
c Ouyelele ou owa kufwa membo Lihonga kOmuhongi Munene, epandja 171, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
d Eshi tamu kundafana shi na sha nomilele novana veni vepupi lokamukondapweyu, longifeni etukulwa 1-5, 28, 29 nosho yo 33, membo Questions Young People Ask — Answers That Work, Embo 2, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
LIPULA KUTYA . . .
Lesha omatyekosha taa landula apa ovanyasha vokoitukulwa i lili naku lili mounyuni aushe, opo nee, lipula omapulo oo e li moshimhungu eshi.
Ana wokuBrasilia okwa ti: “Ovadali vange ohava lombwele nge ndi leshe oitukulwa i na sha nomilele ndele handi ke va pula ngeenge ndi na omapulo. Ndelenee ohandi kala nda hala va lombwele nge shihapu kombinga yomilele.”
Omolwashike u wete sha fimana okuninga shihapu shihe fi ashike okupa okaana koye ouyelele wonhumba ka leshe?
Ken wokuKanada okwa ti: “Ondi shii oinima ihapu ihe li mondjila i na sha nomilele, oyo handi diladila kutya tate ke i shii. Ondi shii yo kutya tate ota ka kala a kumwa ngeenge onde mu pula kombinga yayo.”
Omolwashike okaana tashi dulika ka kale ka tila okukundafana novadali vako kombinga yoinima oyo take lipula nayo?
Masami wokuJapan okwa ti: “Hauxuninwa, eshi nda li nda tokola okupula ovadali vange kombinga yomilele, ova li va nyamukula nge va fa tava pe nge oushima, tava ti: ‘Omolwashike to tu pula kombinga yoshinima sha tya ngaho? Oshike sha ningwa po?’”
Ngeenge okaana koye oke ku pula epulo kombinga yomilele, ongahelipi onghedi omo to linyenge tai dulu okuningifa okaana ka kale ka manguluka okupopya vali naave konahiya ile oku ka imba kaha popye vali naave kombinga yaasho?
Lisette wokuFransa okwa ti: “Otashi ka kala shiwa ngeenge ovadali vange ova lombwele nge kutya navo ova li hava pula omapulo a faafana naao ange eshi va li ve fike pwaame nonokutya oshi li paushitwe okupula omapulo.”
Ongahelipi to dulu okukwafela okaana koye ka kale ka manguluka filufilu okukundafana naave kombinga yomilele?
Gerald wokuFransa okwa ti: “Meme ngeenge ta pula nge omapulo kombinga yomilele, oha pula nge newi litalala. Ondi wete kutya osha fimana okuninga ngaho, molwaashi okaana itaka ka kala ke udite ka fa taka pangulwa.”
Omutono wewi loye ohau kala wa tya ngahelipi ngeenge to kundafana kombinga yomilele nomona woye? Mbela ino pumbwa okuninga po omalunduluko?