Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
3-9 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOHANNES 1-2
“Oshikumwifilonga shaJesus shotete”
(Johannes 2:1-3) Ndele mefiku etitatu opa li pe nehombolo muKana shomuGalilea, naina yaJesus oko a li. 2 NaJesus yo novalongwa vaye ova shivwa kehombolo. 3 Ndele omaviinyu eshi a pwa po, ina yaJesus ta ti kuye: “Vo kave na omaviinyu.”
Kristus eenghono daKalunga
3 Jesus okwa longa oshikumwifilonga shaye shotete moshivilohombolo osho sha li modoolopa yedina Kaana. Katu shii kutya omolwashike, ashike kapa li omaviinyu a wana ovaenda ovo va li ve uya koshivilohombolo. Osha li tashi dulu okufifa ohoni ovafuko molwaashi osha li oshinakuwanifwa shavo okuyakula ovaenda. Ina yaJesus, Maria, naye okwa li umwe womovaenda. Mbela okwa li a pula Jesus a kwafele molwaashi e shii kutya oku na eenghono doku shi ninga? Otashi dulika Maria a li a dilonga komaxunganeko aeshe e na sha nomona, nokwa li e shii kutya ota ka ifanwa ‘Omona waau wOkombadambada.’ (Lukas 1:30-32; 2:52) Osha yela kutya Maria naJesus aveshe ova li va hala okukwafela ovafuko. Jesus okwa li a longa oshikumwifilonga eshi a shitukifa eelitela domeva 380 “omaviinyu mawa.” (Lesha Johannes 2:3, 6-11.) Mbela osha li oshinakuwanifwa shaJesus shokuyandja omaviinyu? Hasho. Okwa li e shi ninga molwaashi okwa li e na ko nasha novanhu nokwa li ta hopaenene Xe oo ha yandje.
(Johannes 2:4-11) Jesus ta ti kuye: “Omukainhu, ondi na shike naave? Efimbo lange inali fika manga.” 5 Ndele ina ta ti kovayakuli: “Keshe eshi te mu lombwele, shi ningeni.” 6 Ndelenee opa li oitoo ihamano yomamanya yokukwatela omeva, opanghedi yokulikosha kwOvajuda, keshe oshitoo shi fike peelita efele. 7 Ndele Jesus okwa tya kuvo: “Yadifeni oitoo nomeva.” Ndele vo ove i tekela ya yada ndo. 8 Ndele Ye okwe va lombwela: “Pindeni mo, nye mu twalele omuyakuli wovaenda.” Ndele vo ova twala. 9 Ndele omuyakuli wovaenda eshi a lola mo, omeva a shituka omaviinyu, ndele okwa li ehe shii apa a dja. Ndelenee ovapiya ava va tekele omeva, ova li ve shi shii nokutya omuyakuli wovaenda okwa ifana omuhomboli 10 ndele ta ti kuye: “Omunhu keshe tete ota yandje omaviinyu mawa, ndelenee ngeenge va kumwa, opo nee aa mai. Ove wa holeka omaviinyu mawa fiyo opaife.” 11 Oshikumwifalonga eshi shotete Jesus okwe shi ningila muKana shomuGalilea, ndele a holola oshinge shaye; novalongwa ve mu itavela.
jy 41 okat. 6
Oshikumwifilonga shaJesus shotete
Osho osha li oshikumwifilonga shotete Jesus a longa. Eitavelo lovahongwa vaye ola li la pamekwa eshi va mona oshikumwifilonga osho. Konima yaasho, Jesus, ina nosho yo ovamwainamati vaye ova li va ya koshilando shaKapernaum osho shi li kouningininolundume womunghulofuta waGalilea.
Konakona moule omamona opamhepo
(Johannes 1:1) Pehovelo opa li Ondjovo, nOndjovo oya kala puKalunga, nOndjovo ei oya li Kalunga.
omauyelele okukonakona mo-nwtsty a pamba Joh 1:1
Ondjovo: Ile “Logos.” MOshigreka, hologos. Apa outumbulilo oo owa longifwa u li edinafimaneko, owa longifwa yo vali muJoh 1:14 nosho yo mEh 19:13. Johannes okwa tumbula ou ta ifanwa nedina olo, nokutya oJesus. Jesus okwa kala ha ifanwa nedinafimaneko olo eshi a li oshishitwa shopamhepo, eshi a li omunhu a wanenena kombada yedu, ndele nokonima eshi a shuna meulu. Jesus okwa li Ondjovo ile omukalelipo waKalunga mokuyadja ouyelele nosho yo omilandu koishitwa yopamhepo nosho yo kovanhu. Onghee hano oshi li pandunge okufika pexulifodiladilo kutya ofimbo Jesus ine uya kombada yedu, Jehova okwa li ha kwatafana novanhu okupitila mOndjovo, oyo i li omweengeli waye omupopilikalelipo. — Gen 16:7-11; 22:11; 31:11; Ex 3:2-5; Ovatok 2:1-4; 6:11, 12; 13:3.
pu: Ile., “na.” Moshikundafanwa eshi, oshityaponhele shOshigreka pros otashi ulike kekwatwafano ile koukumwe oo hau kala pokati kovanhu. Otashi ulike yo kovanhu va yolookafana, nopomhito apa otashi ulike kOndjovo nosho yo kuKalunga kashili.
nOndjovo ei oya li Kalunga: Ile “Ondjovo oya li ya fa Kalunga.” Eshi Johannes a popya outumbulilo oo, okwa li ta popi kombinga yomaukwatya ile olupe “lOndjovo” (mOshigreka, hologos; tala ouyelele wokukonakona wa pamba Ondjovo movelishe oyo), kokutya, Jesus Kristus. Ondodo yOndjovo, oo e li oshiveli shaKalunga, oo okupitila muye oinima aishe ya shitwa, ota popiwa e li “kalunga; oo a fa Kalunga; olupe laKalunga.” Ovatoloki vahapu ova longifa outumbulilo “Ondjovo oya li Kalunga,” tava faafanifa Jesus naKalunga Omunaenghono adishe. Ashike nande ongaho, ope na omatomenho mahapu oo taa ulike kutya Johannes ka li a hala kutya “Ondjovo” oi fike pamwe naKalunga Omunaenghono adishe. Etomheno lotete, eendjovo edi da tetekela naadi da shikula ko, otadi ulike kutya “Ondjovo” oya li ‘puKalunga.’ Etivali, oshitya shOshigreka·theos osha holoka mo lwoikando itatu movelishe 1 no 2. Oikando ivali opo sha holoka (oshitivali noshititatu), osha tetekelwa kokakwafitungifi mOshigreka (mOshiingilisha, the) oko taka ufa kutya otaku popipwa oshinima sho venevene; oshikando shikwao (shitivali) inashi tetekelwa kokakwafitungifi. Ovahongwanhu vahapu ova mona kutya oshididilikwedi eshi oshikando oshitivali theos ina tetekelwa kokakwafitungifi oko taka holola kutya otaku popiwa oshinima sho venevene. Peemhito odo okakwafitungifi ka longifwa metwokumwe na-theos meevelishe odo,·otashi ulike kuKalunga Omunaenghono adishe. Pomhito opo theos inashi tetekelwa kokakwafitungifi ka tya ngaho, otashi longifwa onga oshityalupe ile nelalakano lokuholola oukwatya ‘wOndjovo.’ Onghee hano, ovatoloki vOmbiibeli yOshiingilisha, yOshifrench nosho yo yOshigerman ova toloka ediladila la faafana naalo lo-New World Translation, va kwatela mo ediladilo olo kutya “Ondjovo” oya li “kalunga; ya fa Kalunga; ngaashi Kalunga.” Ovatoloki vEvangeli laJohannes meeenyapilaka doSahidic noBohairic delaka loCoptic, olo tashi dulika la nyanyangidwa mefelemudo etitatu netine O.P., ova ungaunga noshitya theos opo sha holoka oshikando shotete muJoh 1:1 shi lilile moshikando shitivali. Etoloko olo otali divilike eholokepo ‘lOndjovo’ kutya oku na olupe laKalunga, ndele ke fike pamwe naXe, Kalunga omunaenghono adishe. Metwokumwe novelishe oyo, Kol 2:9 otava popi Kristus kutya “muye mwa kala ouyadi aushe woukalunga palutu.” She likolelela ku 2Pet 1:4, ovafyuululi pamwe naKristus otava ka “kwatakanifwa noukalikalunga.” Shikwao vali, o-Septuagint oya toloka oshitya osho shOshigreka theos meityo la faafana naalo loitya yOshiheberi oyo ya tolokwa “Kalunga,” el nosho yo elohim, nokwa diladilwa kutya oi na eityo lafaafana “nOmunaenghono adishe; oo e na eenghono.” Oitya oyo yOshiheberi ohai longifwa ngeenge taku popiwa Kalunga Omunaenghono adishe, koikalunga nosho yo kovanhu. (tala ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 10:34.) Okwiifana Ondjovo “kalunga,” ile “omunaenghono,” otashi wanifa po exunganeko olo tali hangwa muJes 9:6, kutya Messias ota ka ifanwa “Kalunga Omunaenghono,” (ndele ‘haKalunga Omunaenghono adishe’) nonokutya ota ka kala “Tate yaalushe” waavo tava ka kala koshi yepangelo laye. Ouladi waXe, “Jehova womatanga wovakwaita,” otau ke shi wanifa po. — Jes 9:7.
(Johannes 1:29) Efiku la shikula eli ye ota mono Jesus te uya kuye, ndele ta ti: “Tala, Odjona yaKalunga tai kufa po omatimba ounyuni.
ouyelele okukonakona mo-nwtsty wa pamba Joh 1:29
Odjona yaKalunga: Konima eshi Jesus a ninginifwa nokwa hongaulwa kOndiaboli, Johannes Omuninginifi okwe mu ifana “Odjona yaKalunga.” Outumbulilo oo otau hangwa ashike movelishe ei nosho yo muJoh 1:36. (Tala oshiwedelwako. A7.) Osha wapala eshi Jesus a yelekanifwa nodjona. PaMbiibeli, eedi oda li hadi yambwa omolwedimepo lomatimba nokukala va li wa hokiwa kuKalunga. Osho osha li tashi faneke eyambo laJesus eshi a yamba po omwenyo waye ponhele yovanhu. Outumbulilo “Odjona yaKalunga” otau dulu okuyukifwa komahokololo oo e li mOmishangwa diyapuki. Molwaashi Johannes Omuninginifi okwa li e shii Omishangwa dOshiheberi, otashi dulika a li e na momadiladilo shimwe ile oiningwanima tai shikula: odi yondume oyo Abraham a yamba ponhele yomonamati waye Isak (Gen 22:13), Odi yOpaasa oyo ya dipawa muEgipiti eshi Ovaisrael va mangululwa moukwatwa (Ex 12:1-13), ile odi yondume oyo ya li hai yambelwa Kalunga muJerusalem ongula nokomatango efiku keshe (Ex 29:38-42). Johannes otashi dulika a li e na momadiladilo exunganeko lomuprofeti Jesaja, olo la popya kombinga yaao ta ifanwa “omupiya wange” ta twalwa “ongaashi odjona tai twalwa i ka dipawe.” (Jes 52:13; 53:5, 7, 11) Eshi omuyapostoli Paulus a shanga onhumwafo yaye yotete kOvakorinto, okwa popya Jesus e li ‘odjona yetu yOpaasa.’ (1Kor 5:7) Omuyapostoli Petrus okwa popya kutya “onohonde yaKristus i nondilo, ngaashi ei yodjona ihe noshipo noihe nonyata.” (1Pet 1:19) Jesus okwa popiwa yo monghedi yomupopyofano e li “odjona yOpaasa” membo lEhololo lwoikando i dulife po 25. — pashihopaenenwa: Eh 5:8; 6:1; 7:9; 12:11; 13:8; 14:1; 15:3; 17:14; 19:7; 21:9; 22:1.
Elesho lOmbiibeli
(Johannes 1:1-18) Pehovelo opa li Ondjovo, nOndjovo oya kala puKalunga, nOndjovo ei oya li Kalunga. 2 Oye okwa kala pehovelo puKalunga. 3 Aishe oya shitwa kuye, ndele kape na nande oshinima shimwe sha shitwa, eshi inashi shitwa muye. 4 Muye omwa kala omwenyo, nomwenyo owa kala ouyelele wovanhu. 5 Nouyelele tau minikile momulaulu, nomulaulu inau likwata nao. 6 Opwa li omunhu a tumwa kuKalunga, edina laye Johannes. 7 Ou okwe uya okuhepaulula, a hepaulule ouyelele ou, opo aveshe va itavelifwe kuye. 8 Ndele haye kwa li ouyelele, ndelenee okwe uya a hepaulule ouyelele. 9 Ouyelele ou washili, hau minikile omunhu keshe, wa hangika tau uya mounyuni. 10 Oye okwa kala mounyuni, nounyuni owa shitwa kuye, nounyuni inau mu dimbulukwa. 11 Ye okwe uya kovambulavo, ndele ava vokombulavo inave mu tambula. 12 Ndelenee aveshe ava ve mu tambula, okwe va pa eenghono, va ninge ovana vaKalunga, ava hava itavele edina laye. 13 Ovo inava dalwa mohonde, ile mehalo lombelela, ile mehalo lomulumenhu, ndelenee omuKalunga. 14 Nondjovo ya ninga omunhu. Ye okwa kala mokati ketu, ndele fye twa tala oshinge shaye, oshinge tuu osho shEwifa laxe, okwa yada efilonghenda noshili. 15 Johannes okwe mu hepaulula nokwa ingida, ta ti: “Oye tuu ou nde mu tonga nda tile: ‘ou te uya konima yange, ye okwa li komesho yange, osheshi Ye opo a li, fimbo ame ndiha li po.’ ” 16 Nomouyadi waye ofyeni atusheni twa tambula mo, efilonghenda la wedelwa kefilonghenda. 17 Osheshi omhango ya yandjwa kuMoses; efilonghenda noshili olo la etwa kuJesus Kristus. 18 Kape na ou a mona Kalunga nande; Ewifa olo la kala mekolo laXe, olo le mu holola.
SEPTEMBA 10-16
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOHANNES 3-4
“Jesus ta udifile omukainhu Omusamaria”
(Johannes 4:6, 7) Ndele oko kwa li ofifiya yaJakob. Hano Jesus eshi a li a loloka keengeda, a kala omutumba pofifiya. Ndele opa li otundi onhihamano. 7 Ndele taku di omukainhu Omusamaria, te uya okuteka omeva. Jesus ta ti kuye: “Pe nge ndi nwe mo.”
ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 4:6 mo-nwtsty
eshi a li a loloka: Eshi osho ashike oshikando shotete mOmishangwa Jesus ta popiwa “a loloka.” Osha li 12 womutenya eshi Jesus e lidenga ondjila ongula okudja kefilu laJordan a finda kuSikar shaSamaria, a ya nondjila oyo ya londa neekilometa 900. — Joh 4:3-5; Tala oshiwedelwako. A7.
(Johannes 4:21-24) Jesus ta ti kuye: “Omukainhu, itavele nge, efimbo tali uya, itamu ilikana Tate komhunda ei ile muJerusalem. 22 Onye tamu ilikana eshi kamu shi shii; ofye ohatu ilikana eshi tu shi shii, osheshi exupifo otali di mOvajuda. 23 Ndelenee efimbo tali uya, ndele opo li li paife, ovailikani vashili tava ilikana Tate momhepo nomoshili; osheshi Tate a hala ava tave mu ilikana va kale va tya ngaha. 24 Kalunga Oye Omhepo, naava tave mu ilikanene ovo ve nokwiilikana momhepo nomoshili.”
(Johannes 4:39-41) Ndele Ovasamaria vahapu vomoshilando eshi ve mu itavela omolweendjovo domukainhu ou a hepaulula: “Ye okwa lombwela nge aishe nde i ninga.” 40 Opo Ovasamaria eshi ve uya kuye, ove mu indila a menekele puvo. Ndele Ye okwa kala ko omafiku avali. 41 Ndele vahapu ve dule venya va itavela omolweendjovo daye,
Konakona moule omamona opamhepo
(Johannes 3:29) Ou e nomuhombolwa, oye omuhomboli; ndelenee kaume komuhomboli ou e li ofika ndele te mu pwilikine, oye ta hafele shili ondaka yomuhomboli. Ehafo eli lange paife ola wanenena.
ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 3:29 mo-nwtsty
kaume komuhomboli: Pefimbo lOmbiibeli, kaume komuhomboli oye kwa li ha kala omukalelipo noha dana onghandangala mokuninga omalongekido e na sha nehombolo. Okwa li ha talika ko a fa oye a tula ovalihomboli kumwe. Mefiku lehombolo, ovadanihango ohava i keumbo lomuhomboli ile laxe yomuhomboli, oko taku danenwa oshivilo. Pefimbo loshivilo, kaume komuhomboli oha kala a hafa ngeenge okwa udu ondaka yomuhomboli eshi ta popi nomufuko, noha kala e udite kutya okwa wanifa po oshinakuwanifwa shaye. Johannes Omuninginifi okwe lifaafanifa ‘nakaume komuhomboli.’ Pomhito apa, Jesus oye omuhomboli novahongwa vaye ovo omufuko wopafaneko. Eshi Johannes Omuninginifi a li ta longekidile Messias ondjila, okwa twala oilyo yotete onga “omukainhu wOdjona” kuJesus Kristus. (Joh 1:29, 35; 2Kor 11:2; Ef 5:22-27; Eh 21:2, 9) “Kaume komuhomboli” okwa wanifa po oshinakuwanifwa shaye mokutwala omufuko; nokudja opo iha kala vali e na oshisho shasha. Sha faafana, Johannes okwa popya kombinga yaye mwene shi na sha naJesus a ti: “Oye e nokukula, ame ndi nokuninipala.” — Joh 3:30.
(Johannes 4:10) Jesus okwe mu nyamukula ta ti: “Ngeno wa shiiva oshali yaKalunga, nalyelye ou ta ti kwoove: pe nge okunwa, ngeno ove to mu indile, ndele ye te ku pe omeva e nomwenyo.”
ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 4:10 mo-nwtsty
omeva e nomwenyo: Outumbulilo oo wOshigreka, owa longifwa tau ulike komeva taa kunguluka, omeva omofifiya, ile omeva omondungu. Naasho itashi ulike komeva omomufima. MuLev 14:5, oshitya shOshiheberi ‘omeva mawa’ osha tolokwa “omeva e na omwenyo.” MuJer 2:13 nosho yo 17:13, Jehova ota popiwa e li “ofifiya yomeva,” oyo tai yandje omeva omwenyo opafaneko. Eshi Jesus a li ta popi nomukainhu Omusamaria, okwa li a longifa pafaneko outumbulilo ‘omeva omwenyo,’ ashike omukainhu okwa li ta diladila kutya Jesus okwa li ta popi omeva ovenevene. — Joh 4:11; tala ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 4:14.
Elesho lOmbiibeli
(Johannes 4:1-15) Hano Omwene eshi a shiiva nokutya, Ovafarisai ova uda kutya, Jesus okwa ninga ovalongwa vahapu, ndele ta shashe e dule Johannes, 2 nande Jesus mwene ina shasha, ndelenee ovalongwa vaye. 3 Ye okwa dja mo muJudea ndele ta shuna kuGalilea. 4 Ndelenee Ye okwa li e nokutokola Samaria. 5 Hano Ye okwe uya koshilando shomuSamaria, edina lasho Sikar, popepi nepya olo Jakob e li pele omona waye Josef. 6 Ndele oko kwa li ofifiya yaJakob. Hano Jesus eshi a li a loloka keengeda, a kala omutumba pofifiya. Ndele opa li otundi onhihamano. 7 Ndele taku di omukainhu Omusamaria, te uya okuteka omeva. Jesus ta ti kuye: “Pe nge ndi nwe mo.” 8 Osheshi ovalongwa vaye va li va ya koshilando va ka lande oikulya. 9 Ndele omukainhu Omusamaria okwa tya kuye: “Oove Omujuda oto indile nge ngahelipi okunwa, aame omukainhu Omusamaria?” Osheshi Ovajuda ihava endafana nOvasamaria. 10 esus okwe mu nyamukula ta ti: “Ngeno wa shiiva oshali yaKalunga, nalyelye ou ta ti kwoove: pe nge okunwa, ngeno ove to mu indile, ndele ye te ku pe omeva e nomwenyo.” 11 Omukainhu okwa tya kuye: “Omwene, ove uhe na oshitoo shokuteka mo, ondungu yo oile, omeva oo e nomwenyo ou a kwete, e li peni? 12 Oove omukulunhu mbela u dule tate Jakob, ou e tu pa ondungu ei, ndele ye a nwa mo novana vaye noimuna yaye?” 13 Jesus okwe mu nyamukula ta ti: “Keshe tuu ou ta nu momeva aa, ota fi vali enota, 14 ndelenee ou ta nu momeva aa Ame handi mu pe, ita fi vali enota fiyo alushe; ndelenee omeva aa handi mu pe, otaa ningi muye ofifiya yomeva, aa taa fulukile fiyo omomwenyo waalushe.” 15 Omukainhu ta ti kuye: “Omwene, pe nge omeva oo, ndiha fye vali enota, ndele ndiha pumbwe okuuya okuteka oku.”
17-23 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOHANNES 5-6
“Shikula Jesus nelinyengotomheno la yuka”
(Johannes 6:9-11) “Ope nokamati ke nomingome nhano doilya neeshi mbali, ndelenee edi tadi kwafa shike kwaava ve fike apa.” 10 Ndele Jesus okwa tya: “Lombweleni ovanhu va kale omutumba.” Ndelenee opa li omwiidi muhapu ponhele ei. Ndele ovalumenhu ve fike pomayovi atano va kala omutumba. 11 Ndele Jesus okwa kufa omingome, okwa pandula, ndele okwe di pa ovalongwa, novalongwa ve di tukulila ava va li omutumba; neeshi osho tuu, dihapu, ngaashi va hala.
ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 6:10 mo-nwtsty
ovalumenhu ve fike pomayovi atano va kala omutumba: Mateus oye ashike a weda po “ovakainhu nounona” e shi a shanga kombinga yoshikumwifilonga osho. (Mat 14:21) Otashi dulika omuvalu wovanhu ovo va palulwa pashikumwifilonga kuJesus wa konda po 15 000.
(Johannes 6:14) Opo ovanhu eshi va mona oshikumwifalonga eshi Jesus e shi ninga, ova tya: “Ou oshili omuxunganeki winya kwa li e nokuuya mounyun.”
(Johannes 6:24) Hano ovanhu eshi va mona Jesus ehe po, novalongwa vaye yo, navo yo va ya meewato, ndele va ya kuKapernaum, va ka konge Jesus.
ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 6:14 mo-nwtsty
omuxunganeki: Ovajuda vahapu vomefelemudo lotete O.P. ova li va teelela omuxunganeki ngaashi Moses, oo a tumbulwa muDeut 18:15, 18, kutya oye te ke uya e li Messias. Pomhito ei, outumbulilo e nokuuya mounyuni owa fa tau ulike keteelelo lokuuya kwaMessias. Johannes oye aeke a shanga kombinga yoiningwanima oyo ya popiwa movelishe ei.
(Johannes 6:25-27) Ndele eshi ve mu hanga langhele kwinya yefuta, ova tya kuye: “Rabbi, onaini we uya ko oku?” 26 Jesus okwe va nyamukula ta ti: “Oshilishili handi mu lombwele: onye itamu kongo nge, eshi mwa mona oikumwifalonga, ndelenee eshi mwa lile omingome edi ndele omwa kuta. 27 Inamu lilongela eendja edi tadi xulu po, ndelenee eendja edi tadi kala fiyo okomwenyo waalushe, odedi Omona wOmunhu te di mu pe, osheshi Oye tuu ou Xe, Kalunga mwene, e mu tula oshihako shaye.”
(Johannes 6:54) Ou ta li ombelela yange ye ta nu ohonde yange, oye e nomwenyo waalushe, ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa;
(Johannes 6:60) Ndele opo nee vahapu vomovalongwa vaye eshi ve shi uda, ova tya: “Eendjovo edi odikukutu, olyelye ta dulu oku di pwilikina?”
(Johannes 6:66-69) Okudja opo vahapu vomovalongwa vaye va shuna monima, vo inava enda vali naye. 67 Opo nee Jesus okwa lombwela ava omulongo navavali: “Nanye yo mwa hala okuya?” 68 Ndele Simon Petrus okwe mu nyamukula ta ti: “Omwene, otu ye kulyelye ngeno? Oove u neendjovo domwenyo waalushe; 69 ndele fye twa itavela ndele tu shi shii, Oove Omuyapuki waKalunga.”
omauyelele okukonakona mo-nwtsty a pamba Joh 6:27, 54
eendja edi tadi xulu po . . . eendja edi tadi kala fiyo okomwenyo waalushe: Jesus okwa li e shii kutya ovanhu vamwe ova li ashike have mu shikula pamwe novahongwa vaye omolwomauwa oo va li hava mono. Nonande eendja dopalutu ohadi pe omunhu eenghono, “eendja” domEendjovo daKalunga otadi kaleke omunhu nomwenyo fiyo alushe. Jesus okwa li ta ladipike eengudu dovanhu di lilongele “eendja edi tadi kala fiyo okomwenyo waalushe,” mokuninga eenghendabala va wanife po omhumbwe yavo yopamhepo nokukala ve na eitavelo mwaasho tave lihongo. — Mat 4:4; 5:3; Joh 6:28-39.
Ou ta li ombelela yange ye ta nu ohonde yange: Oshikundafanwa otashi ulike kutya ovo tava li nokunwa otave shi ningi meityo lopafaneko mokukala neitavelo muJesus Kristus. (Joh 6:35, 40) Oshinima osho Jesus okwe shi popya mo 32 O.P., ashike ka li ta popi kombinga yOuvalelo wOmwene, oo a hangwa ta ka dika po konima yomudo. Osho okwa hangwa e shi popya komesho ‘yOpaasa, oshivilo shOvajuda’ (Joh 6:4), novapwilikini vaye otashi dulika va li va dimbulukifwa oshivilo osho sha li pokudanwa noshiningwanima shididilikwedi shi na sha nohonde yodi mokuxupifa eemwenyo dOvaisrael oufiku oo va dja muEgipiti (Ex 12:24-27). Jesus okwa li ta divilike kutya ohonde yaye otai ka dana onghandangala ya fimana moku shi ningifa tashi shiiva opo ovahongwa vaye va ka mone omwenyo waalushe.
Ohatu ka kala nokweenda medina laJehova Kalunga ketu
13 Ndele nande ongaho, eengudu dovanhu oda li da tokola okulandula Jesus noda li de mu hanga “langhele kwinya yefuta,” ngaashi Johannes a ti. Omolwashike va li ve mu landula konima eshi a henuka eenghendabala davo doku mu ninga ohamba? Vahapu ova li ve na omataleko opanhu molwaashi ova li tava popi shi na sha noikulya oyo Jehova a li a yandja mombuwa pefimbo laMoses. Ova li lela va hala okutya Jesus okwa li e na okutwikila oku va pa oikulya. Jesus okwa li a mona mo omalinyengotomheno avo a puka, ndele ta hovele oku va honga oshili yopamhepo oyo kwa li tai dulu oku va kwafela va lundulule okudiladila kwavo. (Johannes 6:17, 24, 25, 30, 31, 35-40) Ndele vamwe ove mu ngongotela, unene tuu eshi a li a popya efaneko eli a ti: “Oshilishili handi mu lombwele, ngenge itamu li ombelela yOmona wOmunhu nye itamu nu ohonde yaye, nye kamu na omwenyo munye vene. Ou ta li ombelela yange ye ta nu ohonde yange, oye e nomwenyo waalushe, ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa.” — Johannes 6:53, 54.
14 Omafaneko aJesus luhapu okwa li hae linyengifa ovanhu va ulike ngeenge ova hala ngoo shili okweenda pamwe naKalunga. Efaneko olo ola li yo le linyengifa ovanhu. Ola li le va kuma neenghono. Ohatu lesha taku ti: “Vahapu vomovalongwa vaye eshi ve shi uda, ova tya: Eendjovo edi dikukutu, olyelye ta dulu oku di pwilikina?” Jesus okwa li a twikila oku va yelifila kutya ove na okutala keityo lopamhepo leendjovo daye. Okwa ti: “Omhepo oyo tuu tai yandje omwenyo; ombelela kai na eshi tai kwafa. Eendjovo edi nde di mu lombwela, odo omhepo nomwenyo.” Ndele nande ongaho, vahapu kava li va pwilikina, nehokololo otali ti: “Okudja opo vahapu vomovalongwa vaye va shuna monima, vo inava enda vali naye.” — Johannes 6:60, 63, 66.
Konakona moule omamona opamhepo
(Johannes 6:44) Kape na ou ta dulu okuuya kwaame okuninga Tate, ou a tuma nge, te mu shili. Ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa.
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Joh 6:44
te mu shili: Nonande oshityalonga shOshigreka ‘shila’ otashi yandje ediladilo lokunanena eeshi monete (Joh 21:6, 11), inashi hala kutya Kalunga oha nanene ovanhu kuye shihe li pahalo lavo. Oshityalonga osho oshi na yo eityo “lokunana,” neendjovo daJesus otashi dulika di na ediladilo limwe naJer 31:3, omo Jehova a li ta lombwele oshiwana shaye shopefimbo lonale a ti: ‘Onde ku shilila kwaame nouwanghenda.’ (O-Septuagint nayo oya longifa oshityalonga shOshigreka sha faafana.) Joh 12:32 ota ulike kutya Jesus naye ota shilile ovanhu vomaludi aeshe kuye. Omishangwa otadi ulike kutya Jehova okwa pa ovanhu emanguluko. Keshe umwe oku na okuninga ehoololo ngeenge okwa hala oku mu longela. (Deut 30:19, 20) Kalunga ota shilile kuye ovo ve na omitima diwa. (Eps 11:5; Omayel 21:2; Oil 13:48) Naasho ohe shi ningi okupitila metumwalaka lOmbiibeli nosho yo momhepo yaye iyapuki. Exunganeko laJes 54:13, olo la tofwa kuJoh 6:45, otali popi kombinga yaavo va shilwa kuTate. — Yelekanifa naJoh 6:65.
(Johannes 6:64) Ndelenee mokati keni omu na vamwe ihava itavele. Osheshi Jesus okwa li a shiiva pehovelo, oolyelye ava ihava itavele, nalyelye ou te ke mu kengelela.
omauyelele okukonakona mo-nwtsty a pamba Joh 6:64
Jesus okwa li a shiiva . . . ou te ke mu kengelela: Jesus okwa li ta popi kombinga yaJudas Iskariot. Okwa li a ilikana oufiku aushe kuXe ofimbo ina hoolola ovayapostoli 12. (Luk 6:12-16) Potete, Judas okwa li omudiinini kuKalunga. Jesus okwa li e shii kutya ota ka kengelelwa kuumwe womovanhu ovo hava endafana naye, molwaashi Omishangwa dOshiheberi osho da xunganeka. (Eps 41:9; 109:8; Joh 13:18, 19) Eshi Judas a hovela okukulika oikala ii, Jesus, oo ha tale momitima noha dulu okumona osho ovanhu tava diladila, okwa li e shi didilika mo. (Mat 9:4) Molwaashi Kalunga oha dulu okumona monakwiiwa komesho yefimbo, okwa li e shii kutya umwe womookaume kaJesus ote ke mu kengelela. Ashike mokutala komaukwatya aKalunga nokonghedi omo ha ungaunga novanhu, osha yela kutya ka li a nhuna Judas a katuke onghatu oyo.
pehovelo: Outumbulilo oo itau ulike pefimbo lokudalwa kwaJudas ile eshi a hoololwa a ninge omuyapostoli, osho sha ka ningwa konima eshi Jesus a kala ta ilikana oufiku aushe. (Luk 6:12-16) Ashike otashi ulike kefimbo olo Judas a hovela okukulika oikala youkengeleledi, oyo Jesus a ka didilika mo diva. (Joh 2:24, 25; Eh 1:1; 2:23; tala omauyelele okukonakona a pamba Joh 6:70; 13:11.) Osho otashi ulike kutya eenghatu daJudas oda diladilwa nokwa pangela omhangela, ndele inashi uya ashike ombadilila. Eityo loutumbulilo ‘ehovelo’ (mOshigreka, arkhe) mOmishangwa dopaKriste dOshigreka ola pambafana, she likolelela koshikundafanwa. Pashihopaenenwa, mu 2Pet 3:4, oshitya ‘ehovelo’ otashi ulike kehovelo leshito. Ndele peemhito dihapu, osha longifwa meityo la ngabekwa. Pashihopaenenwa, Petrus okwa ti kutya omhepo iyapuki otai ka yandjwa kwaavo vehe fi Ovajuda “ngaashi mufye yo pehovelo.” (Oil 11:15) Petrus ka li ta popi pefimbo opo a dalwa ile pefimbo opo a ninga omuyapostoli. Ponhele yaasho, okwa li ta popi pefimbo loPentekoste 33 O.P., sha hala kutya “pehovelo” opo omhepo iyapuki ya tililwa ovanhu omolwelalakano lonhumba. (Oil 2:1-4) Oihopaenenwa imwe i na sha noutumbulilo “pehovelo” otai hangwa muLuk 1:2; Joh 15:27 nosho yo mu 1Joh 2:7.
Elesho lOmbiibeli
(Johannes 6:41-59) Ndele Ovajuda ve mu ngongotela eshi a tya: “Aame omungome ou wa dja meulu,” 42 ndele va tya: “Ye ke fi Jesus, omona waJosef, naxe naina tu va shii. Ota ti ngahelipi hano: Ame nda dja meulu?” 43 Jesus okwa nyamukula ndele ta ti kuvo: “Inamu ngongotelafana. 44 Kape na ou ta dulu okuuya kwaame okuninga Tate, ou a tuma nge, te mu shili. Ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa. 45 Movaxunganeki mwa shangwa: ‘Ndele aveshe tava ningi va longwa kuKalunga.’ Keshe tuu ou e liudila kuTate ndele a longwa kuye, oye te uya kwaame. 46 Hakutya umwe ngeno a mona Tate, oye tuu aeke a dja muKalunga, oye a mona Tate. 47 “Oshilishili handi mu lombwele: Ou ta itavele oku na omwenyo waalushe. 48 Aame omungome womwenyo. 49 Ooxo va lile omanna mombuwa, ndele vo va fya. 50 Oo omungome ou tau di meulu, opo keshe omunhu e u lye, ye aha fye. 51 Aame omungome ou u nomwenyo wa dja meulu. Ngeenge umwe ta li omungome ou, oye ta kala e nomwenyo fiyo alushe. Nomungome handi u yandje, oo ombelela yange, ei handi i yandjele ounyuni u mone omwenyo.” 52 Opo Ovajuda va patafana ndele va tya: “Ou ota dulu ngahelipi oku tu pa ombelela yaye tu i lye?” 53 Ndele Jesus okwa tya kuvo: “Oshilishili handi mu lombwele, ngeenge itamu li ombelela yOmona wOmunhu nye itamu nu ohonde yaye, nye kamu na omwenyo munye vene. 54 Ou ta li ombelela yange ye ta nu ohonde yange, oye e nomwenyo waalushe, ndele handi mu nyumuna efiku laxuuninwa. 55 Osheshi ombelela yange oyo eendja dashili nohonde yange oyo oshinuwa shashili. 56 Ou ta li ombelela yange nota nu ohonde yange, oye ta kala mwaame naame muye. 57 Ngaashi Tate ou e nomwenyo, a tuma nge, naame ndi nomwenyo omolwaye, osho tuu ou ta li nge, oye ta kala e nomwenyo omolwange. 58 Omungome oo tuu ou wa dja meulu. Hangaashi ooxo va lile omanna, ndele va fya; ou ta li omungome ou, oye ta kala e nomwenyo fiyo alushe.” 59 Edi okwe di popya eshi a li ta longo ovanhu moshinagoga muKapernaum.
24-30 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOHANNES 7-8
“Jesus okwa fimanekifa Xe”
(Johannes 7:15-18) Ndele Ovajuda va kumwa, ndele tava ti: “Ou, omishangwa oku di shii ngahelipi, nande ina longwa?” 16 Jesus okwe va nyamukula ta ti: “Elongo lange kali fi lange, ndele olaau a tuma nge. 17 Ngeenge pe na ou a hala okulonga ehalo laye, ota ka shiiva elongo, ngeenge ola dja muKalunga, ile handi popi mwaame mwene. 18 Ou ta tongo muye mwene, ota kongo efimano laye mwene, ndele ou ta kongo efimano laau e mu tuma, oye omunashili, noipupulu kai mo muye.
“Okwa shangwa”
5 Jesus okwa li a hala ovanhu va shiive odjo yetumwalaka olo a li ha udifa. Onghee okwa ti: “Elongo lange kali fi lange, ndele [olaau] a tuma nge.” (Johannes 7:16) Pomhito imwe natango, okwa tile: “Ihandi longo sha muame mwene, ndelenee osho Tate e shi a longa nge, osho ashike handi shi tongo.” (Johannes 8:28) Natango okwa tile vali: “Eendjovo odo handi di mu lombwele, itandi di popi muame mwene, ndele Tate ou a kala muame, Oye ta longo oilonga.” (Johannes 14:10) Onghedi imwe omo Jesus a ulika kutya osho a li ta hongo kashi fi oinima yaye mwene omokutofa lwoikando mEendjovo daKalunga.
6 Eendjovo daJesus odo da shangwa otadi ulike kutya okwa li ha tofa odikilila metata lomambo oo e li oshitukulwa shOmishangwa dOshiheberi ile ta popi a kanghamena kudo. Otashi dulike potete u kale wa tala kutya osho kashi fi oshinima shikumwifi. Otashi dulika u tomhafane to ti kutya moule womido nhatu netata odo Jesus a kala ta udifa nokuhonga ovanhu ka li a dula okutofa momambo aeshe oo e li oshitukulwa shomishangwa da nwefwa mo, oo a li ko pefimbo laye. Ndele otashi dulika osho a li a ninga. Dimbuluka kutya hainima aishe oyo Jesus a li a popya ile a ninga ya shangwa mOmbibeli. (Johannes 21:25) Otashi dulika tashi ku pula ashike eevili dinini okulesha eendjovo odo da li da popiwa kuJesus, odo da shangwa mOmbibeli. Ndele diladila nee ngeno to popi shi na sha naKalunga nosho yo Ouhamba waye moule ashike weevili dinini, ndele owa dula okutofa omishangwa okudja momambo e dule petata lomambo oo e li oshitukulwa shOmishangwa dOshiheberi. Dimbuluka yo kutya peemhito dihapu, Jesus ka li ha kala e na omishangwatonywa. Eshi a yandja oshipopiwa shaye osho sha shiivika apeshe shi li Eudifo lokOmhunda, okwa li a tofa mOmishangwa dOshiheberi ile ta popi ashike omadiladilo oo a kanghamena kudo, ta popi ashike momutwe.
(Johannes 7:28, 29) Ndelenee Jesus okwa popya mokule motembeli omo kwa li ta longo ovanhu, ta ti: “Nye omu shii nge, ndele mu shii apa nda dja. Inandi dja mwaame mwene, ndele ou a tuma nge, Oye omunashili, ndele nye kamu mu shii. 29 Ndelenee Ame ondi mu shii, osheshi onda dja kuye, ndele Ye okwa tuma nge.”
(Johannes 8:29) Naau a tuma nge oku li pwaame. Ina fiya nge po andike, osheshi ohandi longo ashishe eshi she mu wapalela.”
Tambula ko omhepo yaKalunga, ndele hamhepo younyuni
19 Kala ho dulika kuJehova nomutima aushe. Jesus okwa li ha ningi alushe osho sha wapalela Xe. Ndele pomhito imwe Jesus okwa li a kwatwa keamo lokuungaunga nonghalo yonhumba monghedi ya yooloka ko kwaayo Xe a li a hala a ungaunge nayo. Ashike nande ongaho, okwa li a lombwela Xe nomukumo a ti: “Ndele hahalo lange, ndelenee oloye [li wanifwe, OB-1986].” (Luk. 22:42) Lipula kutya: ‘Mbela ohandi dulika ngoo kuKalunga nokuli nonande kashipu oku shi ninga?’ Okukala hatu dulika kuKalunga oshinima sha fimanenena monghalamwenyo. Otwa pumbwa okukala hatu dulika filufilu kuye molwaashi oye e tu shita noye he tu kaleke nomwenyo. (Eps. 95:6, 7) Otu na okukala hatu dulika kuKalunga moinima aishe ngeenge otwa hala okukala twa hokiwa kuye.
Konakona moule omamona opamhepo
(Johannes 7:8-10) Nye indeni koshivilo, Ame itandi i manga koshivilo eshi, osheshi efimbo lange inali fika manga.” 9 Ndele eshi okwe shi va lombwela, ndele ta fyaala muGalilea. 10 Ndele ovamwaina eshi va ya koshivilo, opo Jesus okwa ya ko yo, hamoipafi, ndele omeholeko.
Omolwashike tu na okupopya oshili?
Oshiholelwa shini Jesus Kristus a tula po moshinima shika? Pompito yimwe, Jesus okwa li a kundathana nayamwe mboka kaaye shi aalongwa ye mboka ya li ya hala okutseya mpoka ta ka ninga omalweendo. Oya li ye mu pe omayele ya ti: “Za po mpaka, u ye kuJudea.” Jesus okwa li e ya yamukula ngiini? “Ne indeni mpeyaka koshituthi [kuJerusalem]. Ngame itandi yi [manga, KB] koshituthi shika, oshoka ethimbo lyandje inali thika natango.” Mbala konima yaashoka Jesus okwa li a yi kuJerusalem omolwoshituthi shoka. Omolwashike a li a yamukula ngawo? Kaya li ye na uuthemba okutseya uuyelele wolela kombinga yaampoka Jesus ta yi. Ano nonando Jesus ka li a popi iifundja, okwa li e ya pe eyamukulo inaali ihwa po opo a yande okweehamekwa hoka tashi vulika ye mu ningile nenge aalanduli ye. Shika kasha li iifundja, molwaashoka omuyapostoli Petrus okwa li a nyola kombinga yaKristus a ti: “Oye ina yona nando; kaku na omuntu gumwe u uvu iifundja yasha tayi zi mokana ke.” — Johannes 7:1-13; 1 Petrus 2:22.
(Johannes 8:58) Jesus okwa tya kuvo: “Oshili ohandi mu lombwele: Abraham fimbo ina dalwa, Ame opo ndi li.”
ouyelele wokukonakona mo-nwtsty wa pamba Joh 8:58
Ame opo ndi li: Ovajuda ovapataneki ova li va hala okudipaa Jesus eshi a ti kutya okwa “mona Abraham,” molwaashi ova ti kutya ka li a wanifa natango ‘omido omilongo nhano.’ (Joh 8:57) Jesus okwa li e va lombwela kutya okwa kala ko nale e li oshishitwa shopamhepo shinaenghono meulu ofimbo nokuli Abraham ina dalwa. Vamwe ova fika pexulifodiladilo kutya ovelishe oyo otai yelekanifa Jesus naKalunga. Ohava tu eemhata nokuli kutya oshitya osho shOshigreka osho sha longifwa apa egoeimi (sha tolokwa “ame” mEembiibeli dimwe), otashi ulike ko-Septuagint eshi ya toloka Ex 3:14 kutya eevelishe adishe odi na okutolokwa monghedi ya faafana. (Tala ouyelele wokukonakona wa pamba Joh 4:26.) Pomhito ei, osha longifwa moshityalonga shOshigreka eimi sha hovela kutya “Abraham fimbo ina dalwa” nosha li natango tashi twikile. Onghee otashi wapalele eshi sha tolokwa “Onda kala ko nale” ponhele yoku shi toloka “Ame opo ndi li,” nomatoloko Eembiibeli dihapu dikulu nosho yo dipe okwa longifa outumbulilo wa yukila keityo “Onda kala ko nale.” Natango muJoh 14:9, eityo loshityalonga osho shOshigreka owa longifwa okutoloka eendjovo daJesus kutya: “Ame onda kala punye efimbo lile, ove ku shii nge, Filippus?” Omatoloko Eembiibeli dihapu okwa longifa outumbulilo wa faafana, osho tashi ulike kutya kape na omhango tai dengele kutya oshitya eimi oshi na ashike okutolokwa “opo ndi li.” (Oihopaenenwa imwe oyo ya toloka oshityalonga shOshigreka molupe lepaifefimbo otai hangwa muLuk 2:48; 13:7; 15:29; Joh 1:9; 5:6; 15:27;Oil 15:21; 2Kor 12:19; 1Joh 3:8.) Natango, eendjovo daJesus odo di li muJoh 8:54, 55 itadi ulike kutya okwa li te liti kutya oku fike pamwe naXe.
Elesho lOmbiibeli
(Johannes 8:31-47) Ndele Jesus okwa lombwela Ovajuda ava ve mu itavela ta ti: “Ngeenge tamu kala meendjovo dange, onye ovalongwa vange shili, 32 ndele tamu ka shiiva oshili, noshili otai mu mangulula.” 33 Opo vo ve mu nyamukula: “Fye oludalo laAbraham, tuhe na apa twa li ovapika vomunhu. Oto ti ngahelipi hano, ‘otamu ka mangululwa?’ ” 34 Jesus okwe va nyamukula: “Oshilishili ohandi mu lombwele: Keshe tuu ou ta longo oulunde, oye omupika woulunde. 35 Ndelenee omupika iha kala alushe meumbo, omona oha kala alushe. 36 Omona ngeenge te mu mangulula, omwa manguluka shili. 37 Ame ondi shi shii nokutya, nye oludalo laAbraham, ndele omwa hala okudipaa nge, shaashi eendjovo dange inadi mona onhele munye. 38 Ame ohandi tongo eshi nde shi mona puTate, nanye yo tamu longo eshi nye mwa mona kuxo.” 39 Ndele vo va nyamukula tava ti: “Abraham oye tate yetu.” Jesus ta ti kuvo: “Ngeno nye ovana vaAbraham, ngeno hamu longo oilonga yaAbraham. 40 Paife mwa hala okudipaa nge, omunhu ou nde mu lombwela oshili, oye e i uda kuKalunga. Abraham ina ninga ngaha. 41 Nye ohamu longo oilonga yaxo yeni.” Vo ova tya kuye: “Fye inatu dalwa moluhaelo, otu na Tate umwe aeke, Kalunga.” 42 Jesus ta ti kuvo: “Ngeno Kalunga oXo yeni, ngeno omu hole nge, osheshi Ame nda dja muKalunga, onde uya nda dja kuye; Ame inandi dja mwaame mwene, ndelenee Ye okwa tuma nge. 43 Oshike inamu uda ko ondaka yange? Osheshi itamu dulu okupwilikina eendjovo dange. 44 Nye omu na xo yeni, Satana, ndele ouhalu waxo yeni mwa hala oku u wanifa. Ye omudipai nghee a dja, ina kala moshili, osheshi muye kamu na oshili. Eshi ta tongo oipupulu, ota tongo eshi shaye mwene, shaashi ye omunaipupulu naxe yayo. 45 Molwaashi Ame ohandi popi oshili, itamu itavele nge. 46 Olyelye mokati keni ta tomhele nge nande etimba limwe? Hano ngeenge handi popi oshili, oshike itamu itavele nge? 47 Ou womuKalunga, oye ta udu eendjovo daKalunga. Nye itamu di udu, osheshi kamu fi vomuKalunga.”