Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
4-10 MEI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 36-37
“Josef okwa li a twilwa ondubo”
(Genesis 37:3, 4) Ndele Israel okwa li e hole Josef komesho yovana vaye aveshe ovamati. Osheshi ye okwa li omona waye womoukulupe waye, ndele Israel okwe mu hondjifila oshikutu shile shi nomaoko male. 4 Ovamwaxe eshi va mona nokutya, oku holike kuxe komesho yovamwaxe aveshe, vo ove mu tonda, ndele inava shiiva vali okupopya naye nombili.
w14-E 8/1 12-13
“Pwilikineni ondjodi ei”
Ombiibeli oya ti: “Ovamwaxe eshi va mona nokutya, oku holike kuxe komesho yovamwaxe aveshe, vo ove mu tonda, ndele inava shiiva vali okupopya naye nombili.” (Genesis 37:4) Ondubo yavo oya li i uditiwe ko, ashike ova dopa okupangela omaliudo oo a nyika oshiponga. (Omayeletumbulo 14:30; 27:4) Mbela ou na efiku limwe wa li wa twila umwe ondubo eshi ta pewa elitulemo ile efimano olo wa li wa hala? Dimbuluka ovamwaxe vaJosef. Ondubo yavo oya li ye va ningifa oshinima osho lwanima ve ke livela ombedi neenghono. Oshihopaenenwa shavo oshi lile po okudimbulukifa Ovakriste kutya oshi li pandunge ‘okuhafa pamwe naavo va hafa.’ — Ovaroma 12:15.
Josef okwa li a didilika mo outondwe wovamwaxe. Mbela okwa li ha holeke oshikutu shaye osho shiwa noshondilo ngeenge vamwaina ve li po? Otashi dulika osho a li ha diladila a ninge. Dimbuluka kutya Jakob okwa li a hala oshikutu osho shi kale edidiliko kutya okwa hokwa noku hole Josef. Josef okwa kala ha djala oshikutu shaye molwaashi okwa li a hala okukala e lineekelwa kuxe. Oshihopaenenwa shaye otashi ti sha kufye. Nonande Tate yetu womeulu ke na onhondo, oha didilike ovapiya vaye ovadiinini nohe va ningile ouwa. Shikwao vali, ohe va pula ve liyoolole ko kounyuni ou wa nyonauka noinau koshoka paenghedi. Ngaashi oshikutu shaJosef she likalekelwa, elihumbato lOvakriste vashili nalo oli na oku va yoolola ko kwaavo ve va dingilila. Elihumbato la tya ngaho omafimbo amwe ohali etifa ondubo noutondwe. (1 Petrus 4:4) Mbela Omukriste oku na okuholeka kutya ye omupiya waKalunga? Ahowe, molwaashi Josef naye ka li a holeka oshikutu shaye. — Lukas 11:33.
(Genesis 37:5-9) Josef okwa twa yo ondjodi, ndee okwe i hepaululila ovamwaxe. Onghee tuu vo ve mu tonda unene. 6 Osheshi ye okwe va lombwela ta ti: “Pwilikineni ondjodi ei nda twa. 7 Taleni, fye otwa li twa manga oipandi yoilya mepya, opo divadiva oshipandi shange osha kala ofika, fimbo oipandi yeni ye uya ye shi dingilila, ndele yo oye linyongamena koshipandi shange.” 8 Opo nee ovamwaxe ove mu lombwela tava ti: “Ove oto ke tu pangela mbela ile oto ka ninga ohamba yetu?” Ndele ove mu tonda unene shi dule nale, molweendjodi daye nomolweendjovo daye. 9 Efiku limwe ye okwa twa vali ondjodi imwe, ndele te i hepaululile ovamwaxe ndele ta ti: “Taleni, ame onda twa vali ondjodi: etango nohani neenyofi omulongo naimwe de linyongamena koshipala shange.”
(Genesis 37:11) Ndele ovamwaxe ove mu twila ondubo, ndelenee xe okwa dimbulukwa eendjovo odo.
w14-E 8/1 13 okat. 2-4
“Pwilikineni ondjodi ei”
Eendjodi daJosef oda dja kuJehova Kalunga. Eendjodi odo oda li tadi xunganeke sha, na Kalunga okwa li a hala Josef a yandje etumwalaka lado. Josef okwa li e na okuninga ngaashi ovaprofeti aveshe vonale ovo va li hava yandje etumwalaka laKalunga li na sha netokolo koshiwana shaye oshitangalali.
Josef okwa li a popya nelungi novamwaxe a ti: “Pwilikineni ondjodi ei nda twa.” Ovamwaxe ova li pwilikina kondjodi oyo, ashike kava li ve i hokwa nandenande. Ova ti: “Ove oto ke tu pangela mbela ile oto ka ninga ohamba yetu?” Ehokololo ola twikila ko la ti: “Ndele ove mu tonda unene shi dule nale, molweendjodi daye nomolweendjovo daye.” Eshi Josef a hokololela xe nosho yo ovamwaxe ondjodi yaye itivali, ova li ve linyenga monghedi ya faafana. Ombiibeli oya ti: “Xe okwe mu handukila ndele ta ti kuye: ‘Ondjodi oyo wa twa oya tya ngahelipi oyo? Fye nanyoko novamwaxo otu na mbela okuuya tu wile eombe koshipala shoye?’” Ashike Jakob okwa kala ta diladila kombinga yoshinima osho. Mbela Jehova oye ta popi naJosef? — Genesis 37:6, 8, 10, 11.
Josef haye aeke omupiya waJehova wotete ile waxuuninwa oo a pulwa a yandje etumwalaka lopaxunganeko olo ovanhu inava hokwa nole mu ningifa nokuli a hepekwe. Jesus oye omuyandji munenenene wetumwalaka la tya ngaho nokwa lombwela ovashikuli vaye a ti: “Ngaashi va hepeka nge, nanye otave ke mu hepeka yo.” (Johannes 15:20) Ovakriste vomido adishe otava dulu okulihonga shihapu keitavelo nokouladi womunyasha Josef.
(Genesis 37:23, 24) Ndele Josef eshi e uya kovamwaxe, ova dula Josef oshikutu shaye shi na omaoko male osho a li a djala. 24 Ndele vo ove mu kufa ndele ove mu ekela melambo.
(Genesis 37:28) Ndele ovashingifi vokuMidian eshi va enda po, vo ova kufa Josef melambo ndele ve mu landifa po kOvaismael neesekeli doshisiliveli omilongo mbali. Ndele vo ova twala Josef kuEgipiti.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 36:1) Ndele eli oludalo laEsau, nokutya Edom.
it-1-E 678
Edom
(Edom) [Itilyana], Ovaedom.
Edom edina etivali ile oshilukadina osho sha li sha lukwa Esau, omukwanambwiyu naJakob. (Gen 36:1) Okwa li e li lukwa molwaashi okwa li a landifa po oushiveli waye noinima itilyana. (Gen 25:30-34) Shikwao vali, Esau eshi a dalwa okwa li e na oshipa shitilyana unene (Gen 25:25), noluvala olo ola li tali dana onghandangala moshitukulwa omo ye noludalo laye va li.
(Genesis 37:29-32) Opo nee Ruben eshi e uya kelambo, Josef ine mu hanga mo melambo! Onghee ye okwa pombaula oshikutu shaye, 30 ndele ye okwa ya kovamwaxe ndele ta ti: “Omumati ke mo! Ame ohandi yuka peni?” 31 Opo nee vo ova kufa oshikutu shaJosef ndee va dipaa oshikombo ndele va dedaula oshikutu mohonde, 32 ndele vo ova kufa oshikutu eshi shile ndele tave shi tumine xe neendjovo edi: “Oshikutu eshi otwe shi toola. Tala nawa, ngeenge osho oshikutu shomumwoye.”
it-1-E 561-562
Efiloshisho
Ngeenge omufita okwa ti ota lifa ile ota pashukile oufita, otashi ulike kutya okwa tambula ko paveta okufila oshisho oinamwenyo oyo. Kungaho okwa li ta shilipaleke mwene wayo kutya otai ka filwa oshisho noitai ka vakwa po, nongeenge opa ningwa sha ota ka futila po osho sha kana po. Ashike omufilishisho oo ke na oshinakuwanifwa pamhango ngeenge opa holoka onghalo yonhumba omo ita dulu okuninga po sha, ngaashi pashihopaenenwa ngeenge oshinamwenyo osha lika po koifitukuti. Ndele opo a ulike kutya oku na oshinakuwanifwa shokufila oshisho, oku na okweetela mwene woshinamwenyo oumbangi oo tau ulike kutya osha lika po shili, pashihopaenenwa nande omakipa. Ngeenge mwene washo okwa konakona oumbangi oo, opo ashike ta ka ufa kutya omufilishisho ke na ondjo.
Efinamhango la faafana ohali tulwa moilonga ngeenge owe lineekelelwa oshinima shonhumba, nokuli nomoukwaneumbo. Pashihopaenenwa, omumati oo a kula okwa li a talika ko e na oshinakuwanifwa paveta shokufila oshisho eendenge daye. Onghee hano, ohatu dulu okuuda ko kutya omolwashike Ruben oo a li oshiveli a li te lipula shi na sha nomwenyo waJosef ngaashi sha ulikwa muGenesis 37:18-30, eshi ovamwaina vakwao va li va hala okudipaa Josef. ‘Okwa tya: Inatu mu dipaeni. Inamu tilashi ohonde. Inamu mu kuma neke; opo ye a shiive oku mu xupifa momake avo noku mu shunifa kuxe.’ Eshi Ruben a mona kutya Josef ke mo melambo, okwa li a kwatwa koshisho neenghono, ‘onghee okwa pombaula oshikutu shaye’ nokwa ingida ta ti: “Omumati ke mo! Ame ohandi yuka peni?” Okwa li e shi shii kutya oye ta ka pulwa kutya Josef oku li peni. Opo aha kale e na oshinakuwanifwa, ovamwaxe ova li va konga po ondunge yoku ka yandja oumbangi kutya Josef okwa lika po koshifitukuti. Ova li va dedaula oshikutu shaye mohonde yoshikombo. Opo nee ova li va yandja oumbangi oo kuxe Jakob oo a li a mona kutya Ruben ke na ondjo molwaashi okwa mona oshikutu shi na ohonde osho tashi ulike kutya Josef okwa lika po koshifitukuti. — Gen 37:31-33.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 36:1-19) Ndele eli oludalo laEsau, nokutya Edom. 2 Esau okwa kufa ovalikadi vaye moukadona vomuKaanan: Ada, omona okakadona kaElon, Omuheti, naOholibama, omona okakadona kaAna, omona okakadona kaSibeon, Omuhevi; 3 naBasmat, omona okakadona kaIsmael, omumwaina waNebajot. 4 NaAda okwa dalela Esau Elifas, naBasmat okwa dala Rehuel. 5 Ndele Oholibama okwa dala Jehus naJaelam naKora. Ava ovana vaEsau, ava ve mu dalelwa medu laKaanan. 6 Opo nee Esau okwa kufa ovalikadi vaye novana vaye ovamati noukadona vaye novanhu aveshe vomeumbo laye, oimuna yaye noinamwenyo yaye aishe nomamona aeshe aye e a likola medu laKaanan, ndele okwa tembukila moshilongo shi li kokule nomumwaina Jakob, 7 shaashi omamona avo okwa li manene unene, inava dula okukala pamwe, nedu loweendanandjila inali wana kuvo omolwouhapu woimuna yavo. 8 Ndele Esau okwa ka tula keemhunda daSeir; Esau, nokutya Edom. 9 Eli oludalo laEsau, xe yOvaedom vokeemhunda daSeir. 10 Omadina ovana ovamati vaEsau oyaa: Elifas, omona waAda, omwalikadi waEsau. Rehuel, omona waBasmat, omwalikadi waEsau. 11 Novana ovamati vaElifas ovo: Teman, Omar, Sefo naGaetam naKenas. 12 Ndele Timna okwa li omwalikadi wopomunghulo waElifas, omona waEsau. Ndele ye okwa dalela Elifas Amalek. Ovo ovana vamati vaAda, omwalikadi waEsau. 13 Ndele ovana ovamati vaRehuel ovava: Nahat naSera, Samma naMissa. Vo ovana vaBasmat, omwalikadi waEsau. 14 Ndele ovo ovana ovamati vaOholibama, omona omukainhu waAna, omona omukainhu waSibeon, omwalikadi waEsau; ye okwa dalela Esau Jehus, Jaelam naKora. 15 Ava eehamba mokati kovana vaEsau. Ovana vaElifas, oshiveli shaEsau: ohamba Teman, ohamba Omar, ohamba Sefo, ohamba Kenas, 16 ohamba Kora, ohamba Gaetam, ohamba Amalek. Vo eehamba domuElifas medu laEdom. Vo ovana vaAda. 17 Ndele ovana ovamati vaRehuel, omona waEsau, ovava: ohamba Nahat, ohamba Sera, ohamba Samma, ohamba Missa; odo hano eehamba da dja muRehuel medu laEdom. Vo ovana vaBasmat, omwalikadi waEsau. 18 Ndele ovana ovamati vaOholibama, omwalikadi waEsau, ovava: ohamba Jehus, ohamba Jaelam, ohamba Kora. Odo hano eehamba da dja muOholibama, omona okakadona kaAna, omwalikadi waEsau. 19 Ovo hano ovana vaEsau osho yo Edom neehamba davo.
11-17 MEI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 38-39
“Jehova ka li a efa po nandenande Josef”
(Genesis 39:1) Ndele Josef okwa twalwa kuEgipiti, kuPotifar, elenga laFarao, omukulunhu wetanga lovanangeli vaye, omulumenhu Omuegipiti, oo e mu landa momake Ovaismaeli, ava ve mu twala ko.
“Ndi dule ngahelipi okuninga owii u fike opo?”
‘Ndele Josef okwa twalwa kuEgipti. Potifar, elenga laFarao, omukulunhu wetanga lovanangeli vaye, omulumenhu Omuegipti, okwe mu landa momake Ovaismael, ava ve mu twala ko.’ (Genesis 39:1) Neendjovo odo di li pauxupi, Ombibeli otai tu kwafele tu diladile kunghee omulumenhu oo omunyasha a li a ungaungwa naye monghedi ififohoni eshi a li a landifwa po vali. Okwa li ashike ve mu tala ko ehe na ongushu yasha. Natu kale twa fa tu wete Josef ta shikula omwene waye mupe, elenga lomombala yaEgipti, tava piti momapandavanda oshilando osho shi yadi omalandifilo, va finda keumbo looJosef lipe.
Opa li pe na eyooloko la kula kuJosef okutala konhele oyo paife tai ifanwa eumbo, molwaashi okwa putukila moukwaneumbo oo hau kala momatwali nohau tembauka pamwe noufita weedi. Ashike, Ovaegipti oku ova punapala ngaashi Potifar oo e li meumbo la tungikika nola paindwa nopainda tai vema. Ovalafululi voinima ova popya kutya Ovaegipti vonale ova li oipuna, va li ve na omaluumbo oikunino e na omiti domidile neenhele domeva opo hava kunu eembungu, eengala noimeno ikwao yomomeva. Omaumbo amwe okwa li e na oikunino, eenhele dokuuda po okamhepo, e na omakende omhepo e li pombada neenduda dihapu, mwa kwatelwa onduda yakula yokulila neenduda dovapiya.
(Genesis 39:12-14) Opo nee ye okwe mu kwata koshikutu ndele ta ti: “Ila u nangale naame.” Ndelenee ye okwa fiya po oshikutu shaye meke laye nokwa faduka po ndele a ya pondje. 13 Opo nee ye eshi a mona nokutya, Josef okwa fiya oshikutu shaye meke laye nokwa ya pondje, 14 okwa ifana ovanhu vomeumbo ndele ta ti kuvo: “Taleni, ye okwe tu etela omulumenhu Omuheberi e tu dine. Ye okwe uya kwaame opo a nangale naame, ndele ame nda ingida pombada,
(Genesis 39:20) Ndele omwene waJosef okwe mu kwatifa nokwe mu idililifa modolongo monhele oyo eenghwate dohamba da idililwa mo. Ndele ye okwa kala modolongo.
“Ndi dule ngahelipi okuninga owii u fike opo?”
Katu shii naanaa kutya eedolongo dOvaegpiti pefimbo opo oda li da tya ngahelipi. Ovalafululi voinima ova mona eenhele odo da hanaunwa po, kutya oda li omatungo a kola noda li di na eedolongo di li koshi yedu. Lwanima Josef okwa ka popya onhele oyo a ti kutya ‘odolongo,’ osho tashi ti lelalela “elambo,” omo muhe na ouyelele neteelelo lasha. (Genesis 40:15) Embo lEpsalme ola ti kutya Josef okwa li vali a hepekwa monghedi imwe: “Eemhadi daye okwa li ve di tula meti, ve mu twalele ko nomalyenge.” (Epsalme 105:17, 18) Omafimbo amwe Ovaegpiti ova li hava tula ovanadolongo meti nokumangela omaoko avo konima peengolo; vamwe ohava tulwa oitenda meefingo. Josef ka li tuu a mona oixuna eshi a ungaungwa naye monghedi ya tya ngaho nonande kali a longa sha shoku mu monififa oixuna i fike opo!
Osho kasha li ashike oupyakadi wopakafimbo. Ombibeli oya ti kutya Josef okwa “kala mo modolongo.” Okwa panga omido monhele ya tya ngaho i tilifa! Ka li nokuli e shii ngeenge fiku limwe ona ka mangululwe mo. Ndele eshi omafiku oo mai a enda taa ningi oivike, ngolongo a ninga eemwedi, oshike sha li tashi ka kwafela Josef aha teke omukumo nokukala eheneteelelo?
Ombibeli otai tu pe enyamukulo tali mbilipaleke lepulo olo tai ti: “Omwene okwa li naJosef nokwe mu monifila ouwanghenda.” (Genesis 39:21) Kape na osho tashi imbi Jehova a ulikile ovapiya vaye ouwanghenda ile tu tye ohole i na oudiinini kutya nee omakuma eedolongo, omalyenge, ile omilaulu deedolongo. (Ovaroma 8:38, 39) Josef okwa li a mbubulila Xe womeulu omunahole oudjuu waye okupitila meilikano nokwa li a mona ombili nengungumano olo tali dulu okuyandjwa ashike ‘kuKalunga kehekeleko alishe.’ (2 Ovakorinto 1:3, 4; Ovafilippi 4:6, 7) Oshike vali Jehova a li a ningila Josef? Ombibeli oya ti okwa hokwifa Josef “momesho omukulunhu wodolongo.”
(Genesis 39:21-23) Ndelenee Omwene okwa li naJosef nokwe mu monifila ouwanghenda nokwe mu hokwifa momesho omukulunhu wodolongo. 22 Ndele omukulunhu wodolongo okwa yandja momake aJosef aveshe ava va idililwa mo. Naashishe sha li shi na okuningwa, ye okwe shi ninga. 23 Omukulunhu wodolongo okwa li ehe na ko nasha noinima ei ya kala mepangelo laJosef, shaashi Omwene okwa li pamwe naye. Ndele keshe eshi sha longwa kuye Omwene okwe shi nangeka noupuna.
“Ndi dule ngahelipi okuninga owii u fike opo?”
Ombibeli otai tu pe enyamukulo tali mbilipaleke lepulo olo tai ti: “Omwene okwa li naJosef nokwe mu monifila ouwanghenda.” (Genesis 39:21) Kape na osho tashi imbi Jehova a ulikile ovapiya vaye ouwanghenda ile tu tye ohole i na oudiinini kutya nee omakuma eedolongo, omalyenge, ile omilaulu deedolongo. (Ovaroma 8:38, 39) Josef okwa li a mbubulila Xe womeulu omunahole oudjuu waye okupitila meilikano nokwa li a mona ombili nengungumano olo tali dulu okuyandjwa ashike ‘kuKalunga kehekeleko alishe.’ (2 Ovakorinto 1:3, 4; Ovafilippi 4:6, 7) Oshike vali Jehova a li a ningila Josef? Ombibeli oya ti okwa hokwifa Josef “momesho omukulunhu wodolongo.”
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 38:9, 10) Ndelenee Onan okwa li e shi shii nokutya, oludalo itali ka ninga laye, onghee hano keshe efimbo a nangala nomwalikadi wamumwaina, ine mu xuxwila a etele mumwaina oludalo. 10 Ndele eshi sha ningwa kuye, oshii momesho Omwene. Onghee Ye okwe mu efa a fye.
it-2-E 555
Onan
(Onan) [olo tali ti “eenghono dinene”].
Omonamati waJuda omutivali oo a dalwa kokamonakadona kaSua Omukaanan. (Gen 38:2-4; 1Omaf 2:3) Konima eshi omumwainamati waOnan, Er, oo a li ehe na ounona, a efiwa a fye kuJehova molwaashi a li a longo osho inashi mu wa palela, Onan okwa li a lombwelwa kuJuda a nangele naTamar omukulukadi wamumwaina. Ngeno ova dalele okaana okamati, ngeno kake fi komepata laOnan, nefyuululo ola li tali ka ninga lako ke li omufyuululi waEr; ashike ngeenge kape na omufyululi, Onan oye a li ta ka fyuulula po oinima. Ngeenge Onan a li ta nangala naTamar, ka li e ‘mu xuxwile.’ Osho inashi hala okutya Onan okwa li he lidanene koilyo yoludalo, molwaashi ehokololo ola ti kutya “keshe efimbo a nangala nomwalikadi wamumwaina,” ine mu xuxwila. Ngeenge tava i momilele, lwopokati opo Onan oha kufa mo oulumenhu waye a xuxwile pedu, te shi ningi nelalakano opo aha xuxwile moukainhu waTamar omaxu omwenyo. Molwaashi Onan ka li a dulika kuxe, a li e na olwisho noka li a fimaneka elongekido laKalunga li na sha nohombo, naye Jehova okwa li e mu efa a fye ehe na oludalo, ndele hamolwaashi ngeno a li he lidanene koilyo yoludalo. — Gen 38:6-10; 46:12; Num 26:19.
(Genesis 38:15-18) Juda eshi e mu mona, okwa li e shi ye omulandifi woipala, shaashi okwa uvika oshipala shaye; 16 ndele ye okwa ya kuye pomunghulo wondjila ndele ta ti: “Tu nangale fye naave,” osheshi ye ina shiiva nokutya ye oshitenya shaye. Ndele ye okwa pula: “Oto pe nge shike ngeenge to nangala naame?” 17 Ndele ye okwa nyamukula ta ti: “Ame ohandi ku tumine okakombo kohambo koimuna.” Opo ye ta ti: “Shapo oto pe nge ombabyona, fimbo to ka tumine nge?” 18 Ndele ye ta ti: “Ombabyona oyashike ngeno handi ku pe?” Opo nee ye a nyamukula ta ti: “Oshihakolinga shoye nokanyemba kasho nodibo yoye, ei i li meke loye.” Ye okwe i mu pa ndele okwa nangala naye, ndele winya okwa pewa oufimba kuye.
w04-E 1/15 30 okat. 4-5
Omapulo a dja kovaleshi
Juda naye okwa li a ninga epuko eshi ina yandja Tamar komonamati Shela ngaashi a li a udaneka. Okwa li yo a nangala nomukainhu oo a li ta diladila kutya ombwada yomotembeli. Osho osha li shi li omhinge nelalakano laKalunga, molwaashi omulumenhu okwa li ashike a pitikwa a ye momilele nomukainhu oo a hombola. (Genesis 2:24) Ashike paulelalela, Juda ka li a nangala nombwada. Ponhele yaasho, okwa li a dana po onghandangala yomonamati Shela ine shi nongela yokunangala nomukulukadi wamumwaina noku mu dalela oludalo.
Eenghatu daTamar kada li ngeno dokuya moluhaelo. Ovanamati vaye ovakwanambwiyu kava li va talika ko va dja moluhaelo. Eshi Boas Omubetlehem a hombola Rut Omumoab omukulukadi wamumwaina, ovakulunhu vomuBetlehem ova li va popila mouwa Peres omonamati waTamar, eshi va lombwela Boas va ti: “Ndele moludalo olo to pewa kOmwene momwalikadi ou omunyasha, namu holoke eumbo li ninge ngaashi eumbo laPeres, Tamar e mu dalela Juda.” (Rut 4:12) Peres naye oku li momusholondodo wepata laJesus Kristus. — Mateus 1:1-3; Lukas 3:23-33.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 38:1-19) Mefimbo tuu olo Juda okwa dja po povamwaxe nokwa ya komulumenhu womuAdullam nedina laye Hira. 2 Ndele Juda okwa mona ko omona okakadona komulumenhu Omukaanan nedina lako oSua. Ye okwe mu hombola ndele okwa nangala naye. 3 Ndele ye okwa ninga oufimba nokwa dala okaana okamati, ndele Juda okwe ka luka Er. 4 Okwa ninga vali oufimba nokwa dala okaana okamati ndele Juda okwe ka luka Onan. 5 Ndele ye okwa dala vali okaana okamati ndele Juda omwalikadi e ka luka Shela. Ndele okwa li muKesib eshi e ka dala. 6 Ndele Juda okwa kongela oshiveli shaye, Er, omwalikadi, nedina laye oTamar. 7 Ndelenee Er, oshiveli shaJuda, inashi wapalela Kalunga. Onghee Omwene okwe mu efa a fye. 8 Opo nee Juda okwa tya kuOnan: “Inda u ka nangale nomwalikadi wamumwanyoko u mu hombole u etele mumwanyoko oludalo.” 9 Ndelenee Onan okwa li e shi shii nokutya, oludalo itali ka ninga laye, onghee hano keshe efimbo a nangala nomwalikadi wamumwaina, ine mu xuxwila a etele mumwaina oludalo. 10 Ndele eshi sha ningwa kuye, oshii momesho Omwene. Onghee Ye okwe mu efa a fye. 11 Opo nee Juda okwa tya kuTamar oshitenya shaye: “Kala ngaashi omufiyekadi meumbo laxo fiyo omona wange Shela ta kulu. Osheshi ye a diladila: ‘Naau yo kashiimba ota fi ngaashi ovamwaina!’ “ Osho ngaha Tamar a ya a ka kale meumbo laxe. 12 Ndele eshi pa pita efimbo lile, omona okakadona kaSua, omwalikadi waJuda, okwa fya; efimbo lokulila eefya eshi la pwa, ye okwa ya kuTimna, ye pamwe nakaume kaye Hira, Omuadullam, a ka talele po ovakululi veedi. 13 Ndele vo ova shiivifila Tamar, ndele tava ti kuye: “Tala, xomweno ota i kuTimna a ka kulule eedi daye.” 14 Opo nee ye okwe lidula oikutu youfiyekadi waye nokwe liuvikila oshiuvikifo nokwe lidingila nasho. Ndele ye okwa ya a ka kale omutumba poshivelo shaEnaim, shi li pondjila yaTimna. Osheshi ye okwa mona nokutya Shela okwa kula, ndelenee ye ine mu pewa omwalikadi waye. 15 Juda eshi e mu mona, okwa li e shi ye omulandifi woipala, shaashi okwa uvika oshipala shaye; 16 ndele ye okwa ya kuye pomunghulo wondjila ndele ta ti: “Tu nangale fye naave,” osheshi ye ina shiiva nokutya ye oshitenya shaye. Ndele ye okwa pula: “Oto pe nge shike ngeenge to nangala naame?” 17 Ndele ye okwa nyamukula ta ti: “Ame ohandi ku tumine okakombo kohambo koimuna.” Opo ye ta ti: “Shapo oto pe nge ombabyona, fimbo to ka tumine nge?” 18 Ndele ye ta ti: “Ombabyona oyashike ngeno handi ku pe?” Opo nee ye a nyamukula ta ti: “Oshihakolinga shoye nokanyemba kasho nodibo yoye, ei i li meke loye.” Ye okwe i mu pa ndele okwa nangala naye, ndele winya okwa pewa oufimba kuye. 19 Ndele omukainhu okwa penduka ndele okwa ya ndee te lidula oshiuvikifo ndele ta djala oikutu yaye youfiyekadi.
18-24 MEI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 40-41
“Jehova okwa xupifa Josef”
(Genesis 41:9-13) Opo nee omukulunhu wovapindi okwa popya naFarao ndele ta ti: “Onena eli ame ohandi dimbulukwa omanyono ange. 10 Farao okwa li a handukila unene ovapiya vaye ndele okwa yandja nge ndi idililwe meumbo lelenga letanga lovanangeli, ame pamwe nomukulunhu wovateleki vomingome. 11 Ndele fye naye otwa twa eendjodi oufiku tuu umwe. Fye otwa twa eendjodi, keshe umwe ondjodi i na eendunge di lili 12 Ndele mo omwa li pufye omunyasha umwe Omuheberi, omupiya welenga letanga lovanangeli; kuye twa hepaulula eendjodi ndele ye okwe tu fatululila eendjodi detu. Keshe umwe a fatululilwa ondjodi yaye. 13 Nongaashi ye e di tu fatululila, osho sha ningwa. Ame nda shunwa moshilonga shange, ndelenee omukulunhu wovateleki vomingome okwa endjelelifwa momuti.”
w15-E 2/1 14 okat. 4-5
“Efatululo olo oshinima shaKalunga ndishi?”
Otashi dulika omupindi a li a dimbwa Josef, ashike Jehova ka li e mu dimbwa. Oufiku umwe, Jehova okwa li a tumina Farao eendjodi dididilikwedi. Potete, ohamba oya mona eengobe heyali diwa okutalwa noda ondoka tadi di momulonga waNil, nonda shikulwa keengobe heyali dii okutalwa noda utama. Odo da utama oda pona po odo da ondoka. Lwanima, Farao okwa twa vali ondjodi a mona omitwe heyali doilya da pya nawa da paka. Ashike omitwe dimwe heyali doilya da twiyuka mo da feta da kukutikwa komhepo oda pona po odo da pya nawa. Farao okwa li a penduka ongula a lya meenyadi omolweendjodi odo a twa, ndele ta ifana ovamonikokule aveshe novanongo vomishangwa opo ve di fatulule. Aveshe ova li va nyengwa. (Genesis 41:1-8) Kutya nee ova li ashike va mwena ile ova li tava popi oinima tai kondjifafana, katu shi shii. Osho osha li sha udifa nai Farao, ashike okwa li a halelela natango okuuda osho eendjodi daye tadi ti.
Xuuninwa, omupindi okwa li a dimbuluka Josef. Eliudo laye ola li le mu nyenyetela, nokwa li a lombwela Farao kombinga yomulumenhu omunyasha mudidilikwedi oo a li e va fatululila eendjodi davo nomuteleki womingome omido mbali da pita. Farao okwa li a tuma umwe diva a ka tale Josef kodolongo. — Genesis 41:9-13.
(Genesis 41:16) Ndele Josef okwa nyamukula Farao ndele ta ti: “Haame; oKalunga ha yandje efatululo liwa kuFarao.”
(Genesis 41:29-32) Tala, otape uya omido heyali di na oshishipo moshilongo ashishe shaEgipiti. 30 Ndelenee komesho otaku ke uya omido heyali dondjala, noshishipo ashishe tashi ka dimbuwa moshilongo shaEgipiti, nondjala otai ka lya oshilongo. 31 Ndele oshishipo itashi ka shiivika vali moshilongo omolwondjala tai shikula ko, osheshi yo otai ka ninga idjuu unene. 32 Naashi Farao a tuulula ondjodi luvali, otashi ti: oshinima eshi osha pama sha pangelwa kuKalunga ndele Kalunga ote ke shi wanifa diva.
w15-E 2/1 14-15
“Efatululo olo oshinima shaKalunga ndishi?”
Jehova oku hole ovalininipiki novadiinini, nomolwaasho a li a pa Josef enyamukulo olo a li ina pa ovamonikokule aveshe novanongo vomishangwa. Josef okwa popya kutya eendjodi mbali daFarao odi na eityo la faafana. Eshi Jehova a endulula etumwalaka olo, okwa li ta ulike kutya oshinima osho “osha pama sha pangelwa,” sha hala okutya otashi ka wanifwa shili. Eengobe odo da ondoka nosho yo omitwe doilya diwa otadi faneke omido heyali delooloo muEgipiti, ofimbo eengobe da utama nosho yo omitwe doilya da feta otadi faneke omido heyali dondjala odo da shikula omido delooloo. Ondjala otai ka ningifa oikulya aishe oyo va li ve na i pwe mo moshilongo. — Genesis 41:25-32.
(Genesis 41:38-40) Opo nee Farao okwa tya kovapiya vaye: “Ohatu ka mona tuu omunhu umwe ngaashi omulumenhu ou e na Omhepo yaKalunga?” 39 Ndele Farao okwa tya kuJosef: “Kalunga eshi e ku hololela ashishe eshi, ope na tuu nande umwe e na eendunge nomayele ngaashi ove 40 Ove ou na okupangela eumbo lange, novanhu vange aveshe ove na okudulika komalombwelo oye. Ashike kombinga yolukalwapangelo ame ondi ku dule.”
w15-E 2/1 15 okat. 3
“Efatululo olo oshinima shaKalunga ndishi?”
Farao okwa li a ninga ngaashi a popya. Josef okwa li a djalekwa diva oikutu iwa yoliina. Farao okwe mu pa elyenge loshingoli, oshihakolinga, etemba loulenga nepitikilo lokweendaenda noshilongo ashishe, opo a tule moilonga osho a popya. (Genesis 41:42-44) Mepakumo leisho, Josef okwa li a dja mo modolongo nokuya kombala. Efiku olo okwa penduka e li omunadolongo, ashike olo ngoo efiku a ninga omupangeli omutivali a landula Farao. Osho osha yela kutya eitavelo laJosef muJehova ola li la yukipalifwa! Jehova okwa mona okuhenouyuki akushe oko kwa ningilwa omupiya waye momukokomoko womido. Jehova oha ungaunga neenghalo odo pefimbo la wapala nomonghedi ya yuka. Jehova ka li ashike ta ungaunga nokupongolola po onghalo yaJosef, ndele okwa li yo ta amene oshiwana shaIsrael shomonakwiiwa. Ohatu ka tala nghee a li e shi ninga moshitukulwa tashi landula ko.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 41:14) Opo nee Farao okwa ifana mo Josef, ndele vo ove mu pitifa mo divadiva modolongo. Ndele ye okwe likululifa nokwa djala oikutu imwe. Ndele ye okwe uya koshipala shaFarao.
w15-E 11/1 9 okat. 1-3
Owe shi shiiva tuu?
Omolwashike Josef a li e likulula ofimbo ina ya kuFarao?
Ehokololo olo li li muGenesis ola ti kutya Farao okwa tuma omunadolongo Omuheberi Josef a etwe kuye diva e uye a fatulule eendjodi daye odo da li de mu limbililika. Pefimbo olo, Josef modolongo okwa hangwa a kala mo oule womido. Nonande Farao okwa li a pula e uye kuye meendelelo, Josef okwa li a konga omhito e likulule. (Genesis 39:20-23; 41:1, 14) Eshi omushangi a shanga ouyelele oo inau pumbiwa lela, otashi ulike kutya okwa li e shii nawa eenghedindjikilile dOvaegipiti.
Okukala neendjedi dile osha li sha tambulwa ko moiwana ihapu yonale, mwa kwatelwa Ovaheberi. Mepingafano naasho, McClintock no-Strong’s Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature ova ti: “Ovaegipiti vonale ovo ashike oshiwana osho sha li ihashi kala neendjedi dile.”
Mbela ova li ashike ve na okulikulula eendjedi? Oshifo Biblical Archaeology Review osha popya kutya Ovaegipiti vamwe ova li ve na eenghedindjikilile kutya omulumenhu oku na okulikulula ofimbo ina holoka koshipala shaFarao ngaashi ashike ngeenge ta i kotembeli. Nomolwaasho Josef a li a kulula ko eexwiki daye adishe komutwe nosho yo olutu alishe.
(Genesis 41:33) Farao na konge hano omulumenhu e na eendunge nomayele, ye na yandje Egipiti mepangelo laye.
Natu kaleni tu na eenghedi diwa tu li ovakalele vaKalunga
14 Ovadali ovatilikalunga vopefimbo lOmbibeli ova li hava fi oshisho okuhonga ounona vavo oinima ya fimana i na sha neenghedi diwa peumbo. Tala kunghee Abraham nomona waye Isak va li hava kundafana monghedi yefimaneko muGenesis 22:7. Josef naye okwa ulika kutya okwa li a tekulwa nawa kovadali vaye. Eshi a li modolongo, okwa li ha ungaunga novanadolongo vakwao monghedi yefimaneko. (Gen. 40:8, 14) Onghedi omo Josef a li ha popi naFarao otai ulike kutya okwe lihonga shi na sha nonghedi ya yuka omo e na okupopya novanhu ovo ve na eenghonopangelo. — Gen. 41:16, 33, 34.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 40:1-23) Komesho yoinima ei omupindi womalodu ohamba yaEgipiti nomuteleki womingome ova nyona komwene wavo, ohamba yaEgipiti. 2 Ndele Farao okwa handukila unene omalenga aye aa avali, omupindi omukulunhu nomuteleki omukulunhu. 3 Ndele ye e va yandja va kelelwe meumbo lelenga letanga lovanangeli, modolongo monhele tuu ei omo Josef a idililwa. 4 Ndele elenga letanga lovanangeli ola tula po Josef e va yakule. Ndele vo ova kala efimbo lile meidililo. 5 Ndele vo aveshe vavali va li va twa eendjodi, keshe umwe ondjodi yaye, moufiku tuu umwe, keshe umwe oyaye i lili, nomupindi nomuteleki wohamba yaEgipiti, ava va kala modolongo eenghwate. 6 Ndele Josef okwe uya kuvo ongula yefiku olo, nokwa dimbulukwa ovo va limbililwa. 7 Opo nee ye a pula komalenga aFarao, aa a kala pamwe naye, ndele a idililwa meumbo lomwene waye ndele ta ti: “Omolwashike oipala yeni ya nyika oufiye nena?” 8 Ndele vo ove mu nyamukula tava ti: “Fye otwa twa ondjodi, ndele kape na ou a shiiva oku i fatulula.” Ndele Josef okwe va pula ta ti: “Efatululo olo oshinima shaKalunga ndishi? Ngeno omu di hepaululile nge.” 9 Opo nee omupindi omukulunhu okwa hepaululila Josef ondjodi yaye ndele ta ti kuye: “Mondjodi yange opa li omuviinyu u li moipafi yange, 10 nomomuviinyu mwa li oitai itatu, shamha tuu wa tenda, eenhemo oda holoka neeviinyu oda pya momashila. 11 Neholo laFarao ola li meke lange. Ndele ame onda kufa eeviinyu nde di kolela mo meholo laFarao, nonda yandja eholo meke laFarao.” 12 Opo nee Josef e mu lombwela: “Efatululo layo oleli: Oitai itatu otai didilike omafiku atatu. 13 Opomafiku aa atatu opo Farao ote ke ku yela nokutya, oku ku shunifa moupindi woye, ndele ove to ka yandja eholo laFarao meke laye ngaashi shito, eshi wa li omupindi waye. 14 Ndelenee dimbulukwe nge ngeenge ove wa kala nawa, u file nge onghenda u hepaulule nge kuFarao ndele pitife nge meumbo eli. 15 Osheshi ame nda vakwa po, heeno, nda vakwa medu lOvaheberi ndele apa yo inandi ninga sha ndele vo ova idilila nge modolongo.” 16 Omukulunhu wovateleki vomingome eshi a mona nokutya, ye okwa eta po efatululo liwa londjodi, okwa lombwela Josef ta ti: “Nomondjodi yange yo opa li oimbale itatu mu na omingome komutwe wange, 17 nomoshimbale shokombada omwa li omingome di lili nadi lili daFarao, ovateleki ngaashi ve di teleka, needila de di shomona mo moshimbale shokomutwe wange.” 18 Opo nee Josef okwa nyamukula ndele ta ti: “Efatululo layo oleli: Oimbale oyo itatu oyo omafiku atatu. 19 Opomafiku aa atatu opo Farao ote ke ku yela nokutya, ye ote ku endjelelifa momuti, ndele eedila tadi ka shomona eenhumba doye.” 20 Ndele mefiku etitatu, efiku lokudimbulukwa okudalwa kwaFarao, ye okwa telekela ovapiya vaye oshitelekela nokwa yela mokati kovapiya vaye omukulunhu wovapindi nomukulunhu wovateleki vomingome. 21 Okwa shunifa omukulunhu wovapindi moshilonga shaye shoupindi, opo a shiive okuyandja eholo meke laFarao, 22 ndelenee omukulunhu wovateleki vomingome okwe mu endjelelifa momuti, ngaashi Josef e va fatululila. 23 Nomukulunhu wovapindi ina dimbulukwa Josef, ndelenee okwe mu dimbwa.
25-31 MEI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 42-43
“Josef okwa li e na elipangelo”
(Genesis 42:5-7) Osho hano ovana vaIsrael va ya ko va endela pamwe naavenya va ka landele ko oilya, osheshi muKaanan omwa li yo ondjala. 6 Ndele Josef okwa li omupangeli woshilongo, ye okwa landifa oilya kovanhu aveshe vomoshilongo. Onghee ovamwaxe vaJosef ve uya koshipala shaye ndele ve linyongamena oipala yavo poshi. 7 Ndele Josef eshi a mona ovamwaxe, okwe va dimbulukwa, ndelenee okwa li ngaashi omunailongo mokukalafana navo, nokwe va popifa neendjovo dikukutu ndele ta ti kuvo: “Otamu di peni?” Ndele vo va nyamukula: “Okedu laKaanan, twe uya tu lande eendja.”
w15-E 5/1 13 okat. 5
“Aame ndi li ponhele yaKalunga?”
Ongahelipi shi na sha naJosef? Okwa li a didilika mo diva ovamwaina. Shikwao vali, eshi e va mona tave linyongamene koshipala shaye okwa li a diladila diva kounona waye. Ehokololo ole tu lombwela kutya “Josef okwa dimbulukwa eendjodi” odo Jehova a li e mu pa. Eendjodi odo oda li da xunganeka kutya ovamwaxe ova li tave ke linyongamena kuye, ngaashi naanaa tave shi ningi. (Genesis 37:2, 5-9; 42:7, 9) Josef okwa li ta ka ninga po shike? Mbela okwa li te ke va papatela? Ile ote ke va shunifila owii?
w15-E 5/1 14 okat. 1
“Aame ndi li ponhele yaKalunga?”
Ku na efiku naanaa u ke lihange monghalo ya tya ngaho. Kakele kaasho, omatukauko nomashilafano okwa hapupala momaukwaneumbo kunena. Ngeenge otwe lihange meenghalo da tya ngaho, otashi dulika tu landule omitima detu nokukatuka metwokumwe nomaliudo etu oo inaa wanenena. Oshi li pandunge okuhopaenena Josef nokudiladila kunghee Kalunga a hala tu ungaunge neenghalo. (Omayeletumbulo 14:12) Dimbuluka kutya, ngaashi ashike sha fimana okupanga ombili novapambele, osha fimanenena okupanga ombili naJehova nosho yo nOmona waye. — Mateus 10:37.
(Genesis 42:14-17) Opo nee Josef ta ti kuvo: “Hano, osho tuu ngaashi nda ti nye eendadi! 15 Hano nye mu na okutalwa po, oshili ngaashi Farao e na omwenyo, nye itamu di po apa fimbo ondenge yeni inai uya. 16 Tumeni ko umwe a ka tale ko omumwaxo, ndelenee nye omu na okwiidililwa modolongo. Osho hano eendjovo deni tadi talwa, ngeenge odoshili ile doipupulu. Oshili, ngaashi Farao e na omwenyo, onye eendadi!” 17 Ye okwe va idililifa modolongo omafiku atatu.
w15-E 5/1 14 okat. 2
“Aame ndi li ponhele yaKalunga?”
Josef okwa li a konga ondunge yokuyeleka ovamwaxe opo a mone osho shi li momitima davo. Okwa hovela okupopya navo te va hanyaukile, tava tolokelwa, ta ti kutya ove li eendadi. Opo ve lipopile, ove mu lombwela kombinga youkwaneumbo wavo, ve mu lombwela nokuli kutya ove na okandenge ke li keumbo. Josef ka li e va holole ehafo laye. Mbela okandenge oka li ngoo ke na shili omwenyo? Josef okwa li a mona nghee e na oku shi enda. Okwa ti: “Hano nye mu na okutalwa po;” opo nee okwe va lombwela kutya okwa hala okumona okandenge kavo. Okwa dimina ashike va shune keumbo va ka tale okandenge ngeenge umwe womuvo ota kala po e li onghwate. — Genesis 42:9-20.
(Genesis 42:21, 22) Opo nee vo ova tongafana tava ti: “Oshilishili, paife eshi ohatu alulilwa eshi twa ningila omumwatate, osheshi fye otwa tala oudjuu womwenyo waye, ye eshi e tu ilikana, ndele fye inatu mu pwilikina, onghee oudjuu otau tu hange.” 22 Opo nee Ruben okwe va nyamukula ta ti: “Ame inandi shi mu lombwela kutya: ‘Inamu tula etimba lokaana aka?’ Ndelenee nye inamu uda nge. Taleni, paife ohonde yaye ohatu i pulweni.”
it-2-E 108 okat. 4
Josef
Eenghalo odo oda li da ningifa ovamwaxe vaJosef va diladila kutya otava shunifilwa owii kuKalunga eshi va landifa po Josef omido da pita a ka ninge omupika. Ova li va popya moipafi yomumwaxe oo va li inava dimbuluka kutya ove udite ondjo. Eshi Josef a uda eendjovo davo odo tadi ulike kutya ove livela ombedi, okwa li a nyika oluhodi neenghono, ndele tadi po puvo opo a ka lile. Eshi a aluka, okwa mangifa Simeon opo a kale po fiyo osheshi vakwao va etelela okandenge. — Gen 42:21-24.
Konakona moule omamona opamhepo
(Genesis 42:22) Opo nee Ruben okwe va nyamukula ta ti: “Ame inandi shi mu lombwela kutya: ‘Inamu tula etimba lokaana aka?’ Ndelenee nye inamu uda nge. Taleni, paife ohonde yaye ohatu i pulweni.”
(Genesis 42:37) Opo Ruben okwa lombwela xe ndele ta ti: “Ovamwange ovamati vavali va dipaa, ngeenge itandi mu ku alulile. Mu yandja meke lange, naame ohandi ke mu ku alulila.”
it-2-E 795
Ruben
Ruben okwa li a ulika omaukwatya aye mawa eshi a li a lombwela vamwaina omuwoi va umbile Josef mondungu ponhele yoku mu dipaa. Ruben okwa li a lalakanena oku ke livakela kondungu opo a ka kufe mo Josef. (Gen 37:18-30) Omido di dulife po 20 lwanima, eshi ovamwaxe ovo tuu ovo va li tava diladila kutya eshi tava fekelwa muEgipiti kutya ove li eendadi omolwaashi va li va ungaunga nai naJosef, Ruben okwa li e va dimbulukifa kutya ka li a kufa ombinga momhangela yavo yokudipaa Josef. (Gen 42:9-14, 21, 22) Natango, eshi Jakob a li ina hala Benjamin a ye novamwaxe molweendo olutivali oku ya kuEgipiti, Ruben oye a li a yandja ovanamati vavali kuxe a ti: “Va dipaa, ngeenge itandi mu ku alulile.” — Gen 42:37.
(Genesis 43:32) Oye okwe lipelwa, navo ove lipelwa, nosho yo Ovaegipiti ve lipelwa, osheshi Ovaegipiti ihava lile pamwe nOvaheberi, osheshi osho oshidinififa kOvaegipiti.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaGenesis — II
43:32 — Omolwashike Aaegipiti ya li ye tonde okulya pamwe nAaheberi? Shika otashi vulika sha li unene ngawo molwokayoya kopalongelokalunga nenge uuntsa wopamihoko. Aaegipiti oya li wo ye tonde aasita yiimuna. (Genesis 46:34) Omolwashike? Aaegipiti otashi vulika ya li ya tala ko aasita yiimuna ye li pondondo yopevi noonkondo. Nenge tashi vulika molwashoka oshilongo osha li kaashi na omapya ga gwana, Aaegipiti oya li ya dhina mboka taya kongo uulithilo wiimuna.
Elesho lOmbiibeli
(Genesis 42:1-20) Jakob eshi a kundana nokutya muEgipiti omu na oilya, okwa lombwela ovana vaye ovamati ta ti: “Oshike tamu talafana ngaha? 2 Ndele ta ti: Taleni, ame onda kundana nokutya muEgipiti omu na oilya. Indeni ko hano mu ke tu landele oilya tu shiive okukala nomwenyo ndele tuha fye.” 3 Osho hano ovamwaxe omulongo vaJosef va ya va ka lande oilya muEgipiti. 4 Ndelenee Benjamin, ondenge yaJosef, Jakob ine mu tuma pamwe novamwaxe, osheshi okwa diladila kutya pamwe ota ka hangika koshiponga. 5 Osho hano ovana vaIsrael va ya ko va endela pamwe naavenya va ka landele ko oilya, osheshi muKaanan omwa li yo ondjala. 6 Ndele Josef okwa li omupangeli woshilongo, ye okwa landifa oilya kovanhu aveshe vomoshilongo. Onghee ovamwaxe vaJosef ve uya koshipala shaye ndele ve linyongamena oipala yavo poshi. 7 Ndele Josef eshi a mona ovamwaxe, okwe va dimbulukwa, ndelenee okwa li ngaashi omunailongo mokukalafana navo, nokwe va popifa neendjovo dikukutu ndele ta ti kuvo: “Otamu di peni?” Ndele vo va nyamukula: “Okedu laKaanan, twe uya tu lande eendja.” 8 Ndele Josef okwa dimbulukwa ovamwaxe, ndelenee vo inave mu dimbulukwa. 9 Opo nee Josef okwa dimbulukwa eendjodi dinya e va twilile. Ndele ye okwa tya kuvo: “Onye eendadi. Omwe uya okutala oshilongo apa sha heva.” 10 Ndelenee vo ove mu nyamukula tava ti: “Ahowe, omwene wetu, ndelenee ovapiya voye ve uya okulanda eendja. 11 Fye atushe ovana vomulumenhu umwe, fye ovanhu ovayuki, ovapiya voye, katu fi eendadi!” 12 Opo ye okwe va lombwela ta ti: “Ahowe, nye omwe uya okutala oshilongo apa sha heva.” 13 Ndele vo ova nyamukula: “Ovapiya voye fye omulongo navavali. Fye ovanhu vaxe imwe, ovana vomulumenhu umwe womedu laKaanan. Ndele tala, onghelo oi li putate, ndelenee umwe okwa kana po.” 14 Opo nee Josef ta ti kuvo: “Hano, osho tuu ngaashi nda ti nye eendadi! 15 Hano nye mu na okutalwa po, oshili ngaashi Farao e na omwenyo, nye itamu di po apa fimbo ondenge yeni inai uya. 16 Tumeni ko umwe a ka tale ko omumwaxo, ndelenee nye omu na okwiidililwa modolongo. Osho hano eendjovo deni tadi talwa, ngeenge odoshili ile doipupulu. Oshili, ngaashi Farao e na omwenyo, onye eendadi!” 17 Ye okwe va idililifa modolongo omafiku atatu. 18 Ndele mefiku etitatu Josef okwe va lombwela ta ti: “Ngeenge mwa hala okukala nomwenyo, omu na okulonga eshi, nde mu lombwela osheshi ame handi tila Kalunga! 19 Nye ngeenge ovanhu ovayuki, umwe womunye oku na okukala apa onghwate mongulu omo mwa li mwa idililwa, ndelenee nye indeni mu ka twale oilya kwaava tava fi ondjala meumbo leni. 20 Ndele etelei nge ondenge yeni, opo eendjovo deni di monike doshili, ndele itamu fi.” Ndele vo osho va ninga.