Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
4-10 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 2 SAMUEL 18-19
“Barsillai oku li oshihopaenenwa shelininipiko”
w07-E 7/15 14 ¶5
Barsillai okwa li e shii omangabeko aye
Osha yela kutya David okwa li ha pandula ekwafo olo ha pewa kuBarsillai. Ashike osho inashi hala kutya ohamba oya li ya hala okwaalula olupandu la tya ngaho mokuyandja oinima yopamaliko. Barsillai ka li a pumbwa ekwafo la tya ngaho, molwaashi okwa li a punapala. David otashi dulika a li a hala omulumenhu oo a ka kale mombala, shaashi oku na omaukwatya a denga mbada. Okukala u na onhele mombala osha li oshinima sha fimana naasho osha li tashi ka kwafela Barsillai a hafele omaufembanghenda okukala kaume kohamba.
w07-E 7/15 14 ¶7
Barsillai okwa li e shii omangabeko aye
Etomheno limwe eshi Barsillai a tokola ngaho otashi dulika omolwounamido, oo hau kala u na omangabeko mahapu. Barsillai otashi dulika a li ta diladila kutya ke na ko vali efimbo lile. (Epsalme 90:10) Okwa li ha ningi ngaashi ta dulu, opo a yambidide David. Ashike okwa li yo e shii omangabeko aye, oo a etifwa koukulupe. Barsillai ka li a efa a pofipalekwe kokukala a fimanekwa nosho yo okukala e shiivike keshe pamwe ku mu imbe aha shiive okudula kwaye. Mepingafano naAbsalom oo a li e na ounhwa, Barsillai okwa li a ulika kutya omulininipiki. — Omayeletumbulo 11:2.
w07-E 7/15 15 ¶1-2
Barsillai okwa li e shii omangabeko aye
Mehokololo laBarsillai omu na oitwa ya fimana i na sha nokukala nondjele. Ashike osho inashi hala okutya otu na okwaanya oinakuwanifwa oyo hatu pewa mehangano laJehova, ile tuhe i lalakanene, tu kale ashike twa mwena, ile tu wete itatu dulu oku i wanifa po. Kalunga ote ke tu kwafela tu i wanife po, ngeenge ohatu mu pula e tu pameke nokukonga ounongo kuye. — Ovafilippi 4:13; Jakob 4:17; 1 Petrus 4:11.
Ndele nande ongaho, otwa pumbwa okukala tu shii omangabeko etu. Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno Omukriste okwe lipyakidila neenghono pamhepo. Ashike okwa mona kutya ngeenge okwa dimine oinakuwanifwa ya wedwa po ita ka dula okuwanifa po oinakuwanifwa yaye yopaMishangwa i na sha nokufila oshisho oukwaneumbo waye. Mbela monghalo ya tya ngaho, ita ka ulika kutya oku na elininipiko nosho yo ondjele, eshi a anya okudimina oinakuwanifwa imwe ya wedwa po? — Ovafilippi 4:5; 1 Timoteus 5:8.
Omamona opamhepo
‘Tondoka fiyo okefikilo mefiyafano’
Ngeenge ou na omangabeko nou udite kutya vamwe kave udite ko onghalo yoye, oto dulu okupamekwa koshihopaenenwa shaMefiboset. (2 Sam. 4:4) Okwa li oshingudu nokwa li a ungaungiwa naye nai kohamba David. Mefiboset ka li e na epuko eshi a ningilwa oinima oyo. Ka li a efa a kale e na etaleko lii li na sha naasho, ndele okwa li e na olupandu omolwoinima iwa oyo a ningilwa monghalamwenyo yaye. Okwa li a ulika olupandu omolwolukeno olo a ulikilwa kuDavid monakudiwa. (2 Sam. 9:6-10) Eshi David a ungaunga naye nai, Mefiboset okwa li a diladila kwaashishe osho sha kwatelwa mo. Ka li a pitika epuko laDavid li mu handukife. Ina pa Jehova ombedi omolwepuko laDavid. Mefiboset okwa li a yandja elitulemo kwaasho ta dulu okuninga opo a yambidide ohamba oyo ya nangekwa po kuJehova. (2 Sam. 16:1-4; 19:24-30) Jehova okwa shangifa oshihopaenenwa sha denga mbada shaMefiboset mEendjovo daYe omolwouwa wetu. — Rom. 15:4.
11-17 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 2 SAMUEL 20-21
“Jehova oye Kalunga kouyuki”
it-1-E 932 ¶1
Gibeon
Momukokomoko womafelemido aeshe oo, Ovagibeon ova kala oshiwana shaKalunga, nonande Saul okwa li a pangela omhangela yoku va hanauna po. Ashike Ovagibeon ova kala va teelela nelididimiko Jehova a yukife oinima. Osho okwe shi ninga pefimbo londjala, oyo ya kwata omido nhatu, eshi David oye a li ta pangele. Eshi David a konga ewiliko kuJehova nokumona kutya ove na etimba lohonde, okwa li a pula Ovagibeon kutya na ninge shike, opo a ninge eyambo lekwatakanifo. Ovagibeon ova li va popya kutya inava hala “oshisiliveli noshingoldo,” molwaashi paMhango omudipai iha kulilwa noimaliwa a kale nomwenyo. (Num 35:30, 31) Ova li yo ve shii kutya inava pitikwa va dipae omunhu, inava pewa elombwelo koveta. Onghee hano, ova li ashike va pula David e va pe “ovalumenhu,” ile tu tye ovanamati vaheyali vaSaul. Osho sha ningifa Saul novanamati va kale ve na etimba lohonde oshosho kutya nonande Saul oye a li e kwetele komesho edipao la tya ngaho, ‘ovanamati’ vaye navo ova kufa ombinga, tashi dulika ve shi ninga komudidi, ile monanguwi. (2Sam 21:1-9) Oshiningwanima osho inashi hala kutya ovanamati ova li tava file omatimba ooxe (Deut 24:16), ndele osha li metwokumwe nomhango youyuki oyo ya popya kutya “omwenyo omomwenyo.” — Deut 19:21.
Omamona opamhepo
Ovakulunhuongalo ‘ovalongi pamwe nafye omolwehafo letu’
Oshiwana shaJehova mounyuni aushe otashi mu longele nonande ope na omandangalati oo taa etifwa kuSatana novakalelipo vaye. Vamwe vomufye otwa shakeneka omaupyakadi oo a li taa monika a fa ovatongolume, ndele molwaashi otwe lineekela filufilu Jehova, otwa dula oku a finda ngaashi ashike David a li a pamekwa ndele ta dipaa Goljat. Ndele omafimbo amwe ohatu kala twa loloka notwa teka omukumo omolwokukondjifa ounyuni waSatana. Peemhito da tya ngaho, ohatu teka omukumo noupu komaupyakadi oo hatu dulu okulididimikila shito. Ndele omukulunhuongalo wonhumba otashi dulika a didilike kutya otu udite ngahelipi ndele te tu pe ekwafo olo twa pumbwa pefimbo olo opo tu dule okutwikila okulongela Kalunga nehafo. Vahapu vomufye otwa kwafelwa monghedi ya tya ngaho, pashihopaenenwa, omukokolindjila umwe womido 60 nasha okwa ti: “Efimbo la pita, onda li handi ehama nonda li handi kala nda loloka omolwokulonga momapya. Omukulunhuongalo umwe okwa li a didilika kutya onda loloka ndele ta kundafana naame. Otwa li twa ninga eenghundafana tadi tungu da kanghamena komishangwa donhumba dOmbibeli. Onda li nda tula moilonga omayele oo a pange, nonda li nda mona mo ouwa.” Okwa ti yo: “Omukulunhuongalo oo ke fi tuu omunahole eshi a didilika kutya onda loloka nokwa kwafela nge!” Otashi hekeleke eshi tu na ovakulunhuongalo ovo have tu pashukile nove lilongekida alushe oku tu kwafela, ngaashi naanaa Abisai a li e lilongekida okukwafela David.
18-24 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 2 SAMUEL 22
“Lineekela mekwafo laJehova”
Oto dulu ngoo shili ‘okweehena popepi naKalunga’?
Ombibeli oya popya kutya Kalunga oku na ‘eenghono dinene.’ (Jesaja 40:26) Ashike ohatu ka kumwa unene komutima ngeenge otwa lesha kombinga yanghee a li a pitifa Ovaisrael mEfuta Litilyana noku va fila oshisho fimbo va li mombuwa oule womido 40. Kala nee ngeno wa fa u wete omeva tae litumbu eshi Jehova a li ta tukaula omeva Efuta Litilyana. Faneka yo momadiladilo oye Ovaisrael, ovo tashi dulika va li omamiliyona atatu, tava ende pokati kefuta olo poukukutu, oo omeva okwa fikama a fa omakuma avali manenenene. (Exodus 14:21; 15:8) Diladila yo koumbangi oo tau ulike kutya Kalunga omunefiloshisho nomwaameni. Ofimbo Ovaisrael va li mombuwa okwa li e va kungulukifila omeva okudja memanya, nokwa li yo e va lokifila omanna, oo a li a fa eembuto ditoka. (Exodus 16:31; Numeri 20:11) Kungaho, Jehova ka li ashike a holola kutya oku na eenghono, ndele okwa li yo e di longifa opo a kwafele oshiwana shaye. Itashi tu shilipaleke tuu okushiiva kutya omailikano etu ohaa i kuKalunga omunaenghono oo e li “ehondamo letu neenghono detu, nekwafo linene li shii kulineekelwa momaudjuu”! — Epsalme 46:2.
w10-E 6/1 26 ¶4-6
“Oho kala omudiinini”
Natu konakoneni moule eendjovo daDavid. Outumbulilo wOshiheberi oo wa tolokwa “oho kala omudiinini” ou na yo ediladilo olo tali ti “oho katuka pahole nononghenda.” Oudiinini washili ohau kulikwa kohole. Jehova oha kala e hole ovanhu ovo ovadiinini kuye.
Didilika kutya ohole oya kwatela mo shihapu, shihe fi ashike omaliudo. Otai pula eenghendabala. Jehova okwa longela David oilonga youdiinini, molwaashi David oye a katuka tete onghatu. Pefimbo olo la li lidjuu neenghono monghalamwenyo yaDavid, Jehova okwa li a katuka ponhele yaye. Okwa kala noku mu amena noudiinini nosho yo okuwilika ohamba oyo ya li idiinini. David okwa pandula Jehova eshi e mu xupifa “momake ovatondadi vaye aveshe.”—2 Samuel 22:1.
Oshike hatu lihongo meendjovo daDavid? Jehova iha lunduluka noiha tengauka. (Jakob 1:17) Oha kala metwokumwe nomafinamhango aye noha wanifa po noudiinini eendjovo daye odo a udaneka. David okwa shanga mEpsalme limwe a ti: “Omwene . . . ovadiinini vaye ite va efa nande.” — Epsalme 37:28.
Omamona opamhepo
Kulika oikala yelininipiko
Oshihopaenenwa shaKalunga shelininipiko osha li sha kuma neenghono David. Okwa imbila Jehova a ti: “Ove wa pange oshikelelifo shexupifo lange [nelininipiko loye la, NW] nenepeka nge.” (2 Sam. 22:36) David okwa li e shii kutya okwa li a dula okuwanifa po oilonga inene muIsrael omolwekwafo laJehova oo omulininipiki. (Eps. 113:5-7) Sha faafana, mbela oshike osho tu kwete ‘inatu shi pewa’ kuJehova, kutya nee oukwatya muwa, okudula nosho yo oinakuwanifwa ye likalekelwa? (1 Kor. 4:7) Omunhu oo munini oha ningi ‘munene’ meityo olo kutya oha kala a hokiwa kuJehova. (Luk. 9:48) Natu ka taleni kutya osho otashi shiiva ngahelipi.
25-31 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 2 SAMUEL 23-24
“Mbela okuyandja kwoye oku li ngoo eyambo?”
it-1-E 146
Arauna
Arauna otaku ti okwa li a yandja onhele, eengobe nosho yo oikuni yeyambo nopehe na okupula ofuto yasha, nonande David okwa li ta kondjifa e mu fute. Ashike eendjovo odo tadi hangwa mu 2 Samuel 24:24 otadi ulike kutya David okwa landa ko oshipale neengobe a futa eesekeli 50 (N$1 709). Ashike ehokololo olo tali hangwa mo 1 Omafimbo 21:25 ola ti kutya David okwa futa onhele oyo eesekeli 600 doshingoli (N$1 196 399 lwaapo). Ashike omushangi waSamuel Omutivali okwa popya ashike eefuto di na sha noinima oyo ya longifwa koaltari nosho yo eshi taku ningwa eyambo. Osha fa shi li ngaha kutya omushangi oo okwa li ashike ta yandje elitulemo koinima oyo. Ofimbo omushangi wOmafimbo Otete a kwatela mo omivalu di na sha notembeli oyo ya ka tungwa lwanima ponhele oyo, ye ta valulile kumwe oinima aishe. (1Omaf 22:1-6; 2Omaf 3:1) Molwaashi otembeli oya li ya kula neenghono adishe, osha fa shi li ngaha kutya eesekeli 600 doshingoli oda kwatela mo eefuto adishe di na sha noinima aishe yotembeli, ndele kai fi yeyambo linini lotete olo la ningwa kuDavid koaltari.
Osho hatu lihongo mOmhango yaMoses
Ngeenge Omuisrael a li ta yandje eyambo nehalo liwa omolwolupandu laye lokupandula Jehova, ile ta ningi exwikiloyambo molwaashi a hala okukala a hokiwa kuye, kakwa li tashi ka kala shidjuu kuye okuhoolola oshinamwenyo osho sha denga mbada. Okwa li ta ka yambela Jehova osho shiwaelela nehalo liwa. Nonande Ovakriste kunena ihava yambe omayambo ngaashi oo a li haa yambwa koshi yOmhango yaMoses, navo ohava yambe omayambo meityo olo kutya ohava longifa efimbo lavo, eenghono davo noiniwe yavo mokulongela Jehova. Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya ‘okupandula,’ ile tu tye, okuhepaulula eteelelo lOvakriste nosho yo “okulonga ouwa nokutukula muayo mu i kwete” oku li ngaashi omayambo oo a hokiwa kuKalunga. (Heb. 13:15, 16) Onghedi omo oshiwana shaJehova hashi kufa ombinga moilonga oyo ohai ulike kutya oshi na olupandu li fike peni laashishe osho Kalunga e shi ningila. Onghee hano, ope na ekwatafano pokati koikala nomalinyengotomheno aavo hava kufa ombinga moilonga yopaKriste kunena nosho yo aavo kwa li hava yambe omayambo ehalo liwa pefimbo lonale.
Omamona opamhepo
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaSamuel omutiyali
23:15-17. David okwa li e na esimaneko lyomuule lyompango yaKalunga shi na ko nasha nomwenyo nombinzi, nomolwaashoka pompito ndjika a li i ikelele kukehe shoka sha fa tashi yono ompango ndjoka. Otu na okukala niikala ya fa mbyoka shi na ko nasha niipango ayihe yaKalunga.
1-7 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 EEHAMBA 1-2
“Mbela oho lihongo ngoo komapuko oye?”
it-2-E 987 ¶4
Salomo
Adonia nosho yo vakwao, ovo va li ve limanga oukuni kumwe, ova li va mbadapala, eshi ve udite oishikomwa nosho yo eshi ovanhu tava ingida tava ti: “Ohamba Salomo nai kale nomwenyo!” Salomo okwa ulika kutya ota ka pangela nombili, eshi a henuka okukwatela onghone ovatondi vaye. Otashi dulika ngeno a kanifa omwenyo waye, ngeno okwe va shunifile owii. Adonia okwa li a faduka po a ya koshihondamenolando, na Salomo okwa li a tuma etumwalaka, opo Adonia e uye kuye. Okwa li a lombwela Adonia kutya ota twikile okukala nomwenyo, ngeenge ita longo osho shii. Opo nee okwe mu lekela nombili a ye keumbo laye. — 1Eeh 1:41-53.
it-1-E 49
Adonia
Konima yefyo laDavid, Adonia okwa li a ya kuBatseba, ndele te mu lombwele e ke mu popile ko kohamba, a pewe Abisag, oo a li ha yakula David noku li kaume kaye, a ninge omukulukadi waye. Eendjovo daAdonia odo kutya “ouhamba wa li wange, nOvaisrael aveshe va tala nge ame ndi ninge ohamba” otadi ulike kutya okwa li e wete a nyekwa osho a li e na okupewa, nonande oku shii kutya Jehova okwa li a ya mo olunyala. (1Eeh 2:13-21) Nonande eindilo laAdonia ola li la kanghamena komahalo okulihola mwene, osha yela kutya okwa li a hala okuteya po ouhamba. Otashi ulike yo kutya okwa li e na natango ounhwa nondubo nokwa li ta dulu okweenda medu ovakulukadi vohamba nosho yo ovo vopomunghulo, ovo va li kOushilo waIsrael shonale. (Yelekanifa 2Sam 3:7; 16:21.) Salom okwa li a mona kutya eindilo laAdonia, olo a tuminina ina, oloukengeleledi nokwa li a lombwela Benaia e ke mu dipae. — 1Eeh 2:22-25.
Omamona opamhepo
Omanenedhiladhilo okuza membo lyAakwaniilwa yotango
2:37, 41-46. Oshiponga oshi thike peni okudhiladhila kutya gumwe ota vulu okuyona e ta kala inaa geelwa! Mboka taya zile mo owina ‘mondjila ndjoka ya thinana tayi fala komwenyo’ otaya ka mona iilanduliko omolwetokolo lyawo ndyoka lyaa li pandunge. — Mateus 7:14.
8-14 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 EEHAMBA 3-4
“Efimano lounongo”
Ohamba Salomo oya tula po oshihopaenenwa shilipi, ndele oshike shi li elondwelo kufye?
Eshi Salomo a hovela okupangela, Kalunga okwe mu holokela mondjodi ndele te mu lombwele kutya ne mu indile keshe osho a hala. Molwaashi Salomo ka li e na owino muhapu, okwa li a indila ounongo kuKalunga. (Lesha 1 Eehamba 3:5-9.) Onghee hano, Kalunga okwa li a pa ohamba Salomo “omutima u nomayele neendunge” nokwe i wedela ko oupuna, molwaashi okwa li a hafa eshi inai mu pula oupuna nefimano. (1 Eeh. 3:10-14) Ngaashi Jesus a popya metetekelo, ounongo waSalomo owa li shili wa shiivika apeshe nomolwaasho wa li wa udika kohambanghainhu yokuSheba noya li ya enda oshinano shile neenghono opo i uye i lipwilikinine ko. — 1 Eeh. 10:1, 4-9.
Oshoshili kutya katu na okukala twa teelela tu pewe ounongo pashikumwifilonga kunena. Ndele nande ongaho, Salomo okwa ti kutya “Omwene ta yandje ounongo” nokwe tu ladipika tu kendabale tu likole oukwatya oo wopakalunga, eshi a ti: “[Pakalekela] omatwi oye okupwilikina ounongo nokulemena omutima woye keendunge.” Salomo okwa ti yo kutya opo tu mone ounongo otu na, ‘oku u ifana,’ ‘oku u konga’ nosho yo ‘oku u shitilila.’ (Omayel. 2:1-6) Osho otashi ulike filufilu kutya ohatu dulu shili okulikola ounongo.
Oshiwa okulipula kutya, ‘Mbela ondi hole ngoo ounongo wopakalunga ngaashi Salomo?’ Omolweliko olo lihe fi okulineekelwa, vahapu ova yandja ashike elitulemo koilonga yavo, kokulikola oimaliwa ihapu, okulalakanena ehongo lopombada ile elihongo lavo lihe na ongaba. Ongahelipi shi na sha naave nosho yo oukwaneumbo weni? Mbela omahoololo oye ohaa ulike ngoo kutya owa lenga nowa halelela okumona ounongo wopakalunga? Mbela owa pumbwa okuninga omalunduluko onhumba opo u dule okulikola ounongo muhapu? Okulikola ounongo nokukala metwokumwe nao otashi ku etele shili ouwa tau kalelele. Salomo okwa ti: “Osho nee to ka uda ko ouyuki neyukifo noshili, heeno, ondjila keshe youwa.” — Omayel. 2:9.
Omamona opamhepo
w98 2/1 11 ¶15
Jehova oye Kalunga komahangano
Eshi oludalo laAbraham la unganekwa li li oshiwana shi li koshi yOmhango, Jehova okwe va nangeka noupuna paudaneko laye e li udanekela xekulululwa yavo. Mo 1473 K.O.P., nakulandula Moses, Josua, okwa twala Israel muKanaan. Etukulo ledu olo la landula ko pokati komapata ola wanifa po eudaneko laJehova lokuyandja edu koludalo laAbraham. Eshi Israel sha kala shidiinini, Jehova okwa wanifa po eudaneko laye oku shi pa efindano kombada yovatondi vasho. Eshi osha li yo ngaho unene tuu pefimbo lepangelo lOhamba David. Pefimbo lomonamati waDavid Salomo oshinima oshititatu shehangano laAbraham osha wanifwa. “Ovajuda nOvaisrael va li vahapu ngaashi eheke li li komunghulo wefuta lihapu. Ova li hava li ndee hava nu ndele va hafa.” — 1 Eehamba 4:20.
15-21 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 EEHAMBA 5-6
“Ova tunga neenyala davo nosho yo nomitima davo”
w11-E 2/1 15
Owe shi shiiva tuu?
Omiti domisederi domuLibanon oda li da kola, diwa, di na edimba liwa noihadi tukwa diva. Onghee hano, Salomo okwa li a longifa oitungifo ya kola, eshi a tunga otembeli. Kunena, oku na ashike omisederi dinini odo di li mofuka keemhunda daLibanon, di li ounduba penya napeenya.
it-1-E 424
Omisederi
Oilonga yokuteta omiti domisederi oya li tai pula ovanailonga omayovi. Vamwe otava tete omiti, vamwe tave di twala kuTirus, ile Sidon tave di pitifa mEfuta loPokati, vamwe otave di mange moipandi, ofimbo vamwe tava ende ve di kaameka mefuta, tashi dulika va finda kuJoppe. Okudja opo, ohave di twala kuJerusalem. Oilonga oyo oya li pokati kaSalomo naHiram. (1Eeh 5:6-18; 2Omaf 2:3-10) Onghee hano, oilonga oyo oya twikila fiyo osheshi kwa popiwa kutya Salomo okwe likongela ‘omiti domisederi dihapu ngaashi omikwiyu moshilongo sha lalakana’ pefimbo opo a li ta pangele. — 1Eeh 10:27; yelekanifa Jes 9:9, 10.
it-2-E 1077 ¶1
Otembeli
Opo Salomo a dule okuunganeka oilonga ya tya ngaho, okwa li a hoolola ovalumenhu 30 000 muIsrael, ovo va li hava ka longa kuLibanon oule womwedi. Mongudu keshe ova li hava kala mo 10 000, nova li have lipe omalufo. Ongudu keshe oya li hai kala peumbo oule weemwedi mbali, ofimbo olweefo layo inali fika. (1Eeh 5:13, 14) Okwa li e na ovahumbati 70 000 ‘vomovanailongo’ nosho yo ovo hava tete 80 000. (1Eeh 5:15; 9:20, 21; 2Omaf 2:2) Molwaashi Salomo oye a li ta unganeke oilonga, okwa li a nangeka po ovalumenhu 550 nosho yo ovakwafeli 3 300 lwaapo. (1Eeh 5:16; 9:22, 23) Osha fa shi li ngaha kutya Ovaisrael ova li 250, ofimbo “ovanailongo” vomuIsrael va li 3 600. — 2Omaf 2:17, 18.
Omamona opamhepo
g-E 5/12 17, oshimhungu
Ombiibeli, embo la popya paushili, ngeenge tashi uya pomaxunganeko, oshitukulwa 1
OKUDIININA EFIMBO
Oshihopaenenwa sha denga mbada shi na sha nokudiinina efimbo otashi hangwa mOmbiibeli mo 1 Eehamba 6:1, omo Salomo a popya kutya onaini oilonga yokutunga otembeli muJerusalem tai hovele. Oya ti: “Ndele momudo omutimafele ane nomilongo hetatu [479 odula aishe] Ovaisrael eshi va dja medu laEgipiti, nokutya momudo omutine wepangelo laSalomo okupangela Israel, mohani yaSif, oyo ohani onhivali, a tungila Omwene ongulu.”
Ombiibeli oya popya palandulafano kutya mo 1034 K.O.P. oya li odula onhine yokupangela kwaSalomo. Ngeenge otwa valula okudja mo 479 odula aishe twa finda konima otashi tu eta fiyo omo 1513 K.O.P. odula omo Ovaisrael va hovela olweendo lavo.
22-28 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 EEHAMBA 7
“Osho hatu lihongo keengudi mbali”
w13-E 12/1 13 ¶3
‘Meemhunda to ka fa mo ongopolo’
Ohamba Salomo oya li ya longifa ongopolo ihapu, opo i wapeke otembeli yomuJerusalem. Ihapu yomuyo oya dja kuxe, David, oyo a li a kufa kOvasiria, eshi e va finda. (1 Omafimbo 18:6-8) Ovapristeri ova li hava koshele oinima metemba linene, ‘oshilonga shokutelekwa monhelekelo,’ osho sha li sha longwa mongopolo. Ola li hali i eelita domeva 66 000 notashi dulika la li li na ondjudo yeetona 30. (1 Eehamba 7:23-26, 44-46) Poshivelo shotembeli opa li eengudi mbali da longwa mongopolo. Oda li di na oule weemeta 8 nosho yo omutwe weemeta 2,2. Efina leengudi oli na eesendimeta 7,5 nosho yo olumbubu lometa 1,7. (1 Eehamba 7:15, 16; 2 Omafimbo 4:17) Osho otashi tu kwafele ashike tu mone kutya okwa longifwa ongopolo i fike peni, eshi oinima oyo tai longwa.
it-1-E 348
Boas, Omutivali
Eengudi mbali dinene, odo da longwa mongopolo noda li kolundume lotembeli yaSalomo yoshinge, oda li da lukwa Boas, osho tashi dulika tashi ti “Meenghono.” Oyo ya shiya kolukadi oya li ya lukwa Jachin, osho tashi ti “Ne i [Jehova] pameke filufilu.” Onghee hano, ngeenge omautumbulilo oo otwe a tula kumwe noku a lesha hatu di kolulyo twa finda kolumosho, otaa ka kala e na ediladilo tali ti ‘Ne i [Jehova] pameke filufilu [otembeli] meenghono.’ — 1Eeh 7:15-21.
Omamona opamhepo
it-1-E 263
Okulikosha
Jehova okwa teelela ovapiya vaye va kale va koshoka palutu, opo va kale ovayapuki. Osho osha li sha yelifwa nale melongekido li na sha netwalihangano, nolwanima omotembeli. Omupristeri omukulunhu Aron nosho yo ovanamati vaye ova li ve na tete okulikosha, ofimbo inava djala oikutu yavo youpristeri. (Ex 29:4-9; 40:12-15; Lev 8:6, 7) Ovapristeri ova li have likosho nomeva keenyala nosho yo keemhadi metemba la longwa mongopolo, olo la li hali kala moshihale shetwalihangano. Lwanima, ova ka kala have likosho metemba linene monhelekelo motembeli yaSalomo. (Ex 30:18-21; 40:30-32; 2Omaf 4:2-6) MEfiku lEkwatakanifo omupristeri omukulunhu okwa li he likosho luvali. (Lev 16:4, 23, 24) Ou a twalele oshikombo shaAsaseli, oinima oyo ya xupa po yoshinamwenyo osho sha yambwa eyambo nosho yo ondema itilyana kondje yonhanda, okwa li e na okulikosha olutu alishe nokukosha oikutu yaye, ofimbo ina alukila monhanda. — Lev 16:26-28; Num 19:2-10.
29 AUGUSTE–4 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 1 EEHAMBA 8
“Eilikano lomoipafi laSalomo tali di komutima”
Xwepopaleka ongushu yomailikano oye okupitila mokukonakona Ombibeli
Opo eilikano lomunhu li udike, oli na okudja komutima. Eshi eemhunga dovanhu da li da ongala muJerusalem peyapulo lotembeli yaJehova mo 1026 K.O.P., Salomo okwa li a ilikana tashi di komutima eilikano olo li li mEehamba dotete etukulwa eti-8. Konima eshi oshikefa shehangano sha li sha twalwa mOuyapukielela nosho yo eshi oluudi laJehova la li la yadifa otembeli, Salomo okwa li a tanga Jehova.
Ngeenge owa konakona eilikano laSalomo oto ka mona kutya okwa popya shi na sha nomutima. Salomo okwa dimina kutya Jehova oye aeke e shii omitima dovanhu. (1 Eeh. 8:38, 39) Eilikano olo otali ulike yo kutya ovanyoni otava dulu ‘okwaalukila kuKalunga nomutima aushe.’ Ngeenge ovatondi ova kwata po oshiwana shaKalunga, eilikano loshiwana ola li tali dulu okuudika ngeenge osha li tashi mu longele nomutima aushe. (1 Eeh. 8:48, 58, 61) Onghee hano, omailikano oye oku na okudja komutima.
w99 2/1 15 ¶7-8
Yeluleni omaoko oudiinini momailikano
Kutya nee ohatu ilikana moipafi ile opaumwene, efinamhango la fimana lopamishangwa olo alushe tu na okukaleka momadiladilo ololo kutya otu na okuulika oikala yelininipiko momailikano etu. (2 Omafimbo 7:13, 14) Ohamba Salomo oya ulika elininipiko meilikano layo lomoipafi peyapulo lotembeli yaJehova muJerusalem. Salomo okwa hangika ashike opo a mane etungo loshinge olo inali tungwa ko nande onale kombada yedu. Ndele nande ongaho okwa ilikana ta ti: “Kalunga ta kala tuu kombada yedu? Taleni, eulu, heeno, eulu [lopombadambada] itali mu wanene, hano unene ngahelipi ongulu ei ame nde i tunga.” — 1 Eehamba 8:27.
Ngeenge hatu kalele po vamwe meilikano lomoipafi, otu na okukala twe lininipika ngaashi Salomo. Ndele nande tu na okuhenuka okupopya ngaashi ovanaihelele, elininipiko otali dulu okuulikwa momukwelengedjelo wondaka yetu. Omailikano elininipiko kae fi elitumbo pombada ile omalitalifa. Itaa yandje elitulemo komunhu oo ta ilikana, ndele Okwaao ta ilikanwa. (Mateus 6:5) Elininipiko otali ulikwa yo kwaasho hatu popi meilikano. Ngeenge ohatu ilikana nelininipiko, eilikano letu itali ke linyenga twa fa hatu pula Kalunga e tu ningile oinima yonhumba panghedi oyo twa hala. Ponhele yaasho, otu na okwiilikana Jehova e tu ningile oinima panghedi oyo tai tu kumwe nehalo laye liyapuki. Omupsalme okwa yandja oshihopaenenwa shoikala ya yuka eshi a ilikana ta ti: “Akutu, Omwene, tu xupifa! Akutu, Omwene, tu pa elao!” — Epsalme 118:25; Lukas 18:9-14.
Omamona opamhepo
it-1-E 1060 ¶4
Eulu
Salomo, oo a tunga otembeli yomuJerusalem, okwa popya a ti kutya “neulu loovene itali ku wanene okukala mo” Kalunga. (1Eeh 8:27) Jehova, e li Omushiti weulu, ondodo yaye oi dule kokule oinima aishe oyo, molwaashi “edina laye olo alike la fimana; oshinge shaye ohashi mane ko eulu nedu.” (Eps 148:13) Jehova ngeenge ta yeleke ounene weulu lo venevene osha fa ashike omunhu e kwete okaima koxulo yominwe. (Jes 40:12) Eendjovo daSalomo inadi hala ngeno kutya Jehova ke na onhele yokondadalunde omo ha kala. Inashi hala yo kutya ngeno oku li oshinima osho hashi dulu okukala keshe pamwe. Osho otu shi liwetele yo meendjovo daSalomo eshi a popya shi na sha naJehova kutya “va pwilikina meumbo loye lomeulu,” meulu omo hamu kala oishitwa yopamhepo. — 1Eeh 8:30, 39.