Katak 13
Etke Mour Ilo Kwojarjar Ej Bõktok Lemõnõnõ
1. Etke jemaroñ ba bwe ial eo an Jehovah ej bõktok mõnõnõ?
JEHOVAH, ej “Anij eo e mõnõnõ,” im ekõnan bwe kwon mõnõnõ kin mour. (1 Timote 1:11) Ilo am etetal ilo ial eo an, kwomaroñ bõk tokjen ñan kwe make im lo ainemõn eo emũlal im etto an naj bed, einwõt juõn river ej toor wõt ñan indio. An juõn etetal ilo ial eo an Anij ej bar kamakite bwe en kõmmani wõt jerbal ko rewãnik, “einwõt no ko in lometo.” Menin ej bõktok mõnõnõ eo emol.—Aiseia 48:17, 18.
2. Ewi wãwen Ri Christian ro remaroñ mõnõnõ meñe jet ien rej iion jorrãn?
2 Jet remaroñ jumae, ‘Jet ien armij ro rej eñtan kin air kõmmane men eo ejimwe.’ Mol, menin ear walok ñan ri jilek ro an Jesus. Bõtab, meñe rar bõk matõrtõr, rar lañliñ im etal wõt in “kwalok Jisõs bwe E dri Kraist.” (Jerbal 5:40-42) Jemaroñ bõk katak ko raorõk jen menin. Juõn ej eñin bwe meñe jenaj mour ekkar ñan tõmak ilo anij ejjab kabin melele eo bwe jenaj lo emõn wõt aolep ien. “Ilo mol,” ri jilek Paul ear je, “ro otemjej re kõnan mour im kwojarjar ilo Kraist Jisõs, naj matõrtõre ir.” (2 Timote 3:12) Unin an eindein ej kinke Satan im lal eo an rej nae ro im rej lor ial in tõmak. (Jon 15:18, 19; 1 Piter 5:8) Ak mõnõnõ eo emol ejjab wawa ion men ko jej loi. Ilo mol, ej itok kin ad tõmak bwe jej kõmmane wõt men ko rejimwe im kin menin Anij e buñburuen kake kij.—Matu 5:10-12; Jemes 1:2, 3; 1 Piter 4:13, 14.
3. Ewi wãwen kabuñ eo an Jehovah en kar jelet mour an juõn armij?
3 Ewõr armij ro im rej lemnak remaroñ bõk buñburu eo an Anij kin air jerbal ñan e jet ien ak rebar maroñ meloklok e ilo ien ko jet. Kabuñ eo emol an Jehovah Anij ejjab wãwen dein. Ej jelet mwilin juõn armij toan wõt awa ko in an ruj, jen ran ñan ran, yiõ ñan yiõ. Eñin unin kar bar naetan “Ial Eo.” (Jerbal 19:9; Aiseia 30:21) Ej juõn wãwen mour kin tõmak im ej kamakit kij bwe jen kennan im jerbal ekkar ñan Nan in Anij.
4. Etke ewõr tokjen bwe jen mour ekkar ñan wãwen ko an Anij?
4 Ñe ri katak ro rekãl kin Bible eo rej kile air aikwij kajimwe mour eo air bwe ren kabuñburuen Jehovah, remaroñ kajitõk, ‘Ewõr ke tokjen bõk mour ekwojarjar?’ Ealikar ewõr. Etke? Kinke “Anij yokwe,” im ial ko an rej ñan jibañ kij. (1 Jon 4:8) Anij e bar meletlet im e jelã ta eo emõntata ñan kij. Ke Jehovah Anij ej kajur bõtata, emaroñ kakajur kij im kõtõbrak kõnan eo ad ñan kabuñburuen ilo ad ellok jen juõn iminene eo enana. (Dri Pilippai 4:13) Jen etale jet ian nan in kaiñi ko im rej ekkejel ibben mour eo ekwojarjar im lale wãwen an naj bõktok mõnõnõ elañe jej jerbali.
JERBALE MOL EJ BÕKTOK LEMÕNÕNÕ
5. Ta eo Bible ej ba kin riap im kwot?
5 Jehovah ej “Anij in mol.” (Sam 31:5) Ejelok bere, kõnan eo am ej ñan lor joñok eo an im bwe ro jet ren jelã kwe einwõt juõn eo emol. Mour ilo mol ej tel juõn bwe en maroñ kautiej emake im bõk eñjake kin emõnin an mour. Bõtab, ke emakijkij an walok mour in jab mol ilo lal in e jerawiwi, Ri Christian ro rej aikwij nan in kakememej in: “Komin konono mol, kom otemjej, ñõn dri turumi . . . Eo e ar kwot en jab bar kwot: a emõnlok en jerbal im kõmõn kin pein men eo emõn . . . bwe en or iben in lelok ñõn eo ej aikwij.” (Dri Epesõs 4:25, 28) Emol an ri jerbal ro im rej Christian jerbal ilo juõn ran in jerbal. Elañe rejjab bõk melim jen boss eo air, reban bõk men ko an. Jekdon elañe ej ilo jikin jerbal, ilo school, ak imweo, juõn ri kabuñ an Jehovah ej aikwij ‘mol ilo men otemjej.’ (Dri Hibru 13:18) Jabdewõt eo im ej bõk minene in riap ak kwot ejamin bõk buñburu eo an Anij.—Duteronomi 5:19; Reveles̃õn 21:8.
6. Ewi wãwen mol eo an eo ej mour ilo kwojarjar maroñ bõktok nebar ñan Jehovah?
6 An juõn debij wõt mol ej tel ñan elõñ jerammõn ko. Selina ej juõn kõrã in Africa ejeramel im ejako belen eo ej yokwe Jehovah Anij im nan in kaiñi ko an rewãnik. Juõn ran, ear lo juõn ieb im iloan juõn book in bank im elõñ money ie. Ilo an etale juõn book in telephone, ear maroñ loe armij eo kar an—juõn ru wia im rar kwot jen e. Leo ear jab maroñ in tõmak mejen make ke Selina, meñe elap an nañinmij, ear lolok e im karol aolepen kobban ieb eo. “Kain mol rot in naj aikwij nawõnãn,” ear ba ke ear lelok jet money ñan e. Ak men eo e aorõklok, lein ear nebar kabuñ eo an Selina. Aet, jerbal ko remol rej kaibujuij katak ko an Bible, ej lelok nebar ñan Jehovah Anij, im bõktok mõnõnõ ñan ri kabuñ ro an remol.—Taitõs 2:10; 1 Piter 2:12.
JOIJ IN LELOK EJ BÕKTOK LEMÕNÕNÕ
7. Ta eo ebwid kin an juõn gamble?
7 Ewõr mõnõnõ ñe ewõr joij in lelok, ak armij ro rekibbon rejamin “jolit ailiñ in Anij.” (1 Dri Korint 6:10) Juõn wãwen kibbon ekkã an walok ej ilo gamble, ñe juõn ej kate in wini money jen luuj an ro jet. Jehovah ejjab buñburuen kake ro rej “arõk dala.” (1 Timote 3:8) Bar ijo im emelim gamble ie im juõn ej gamble kin an ikkure bajjek wõt, emaroñ bo im kowõnmanlok manit in eo ej kokkure mour an elõñ. Mour in gamble ekkã an bõktok eñtan ñan family an eo ej gamble, kin an dik bwen money ñan air wiaik aikwij ko einwõt mõñã im nuknuk.—1 Timote 6:10.
8. Ewi wãwen an kar Jesus likit juõn joñok emõn kin mõnõnõ in lelok, im ewi wãwen mõnõnõ in lelok emaroñ bed ibbed?
8 Kinke ewõr yokwe in lelok ibbeir, Ri Christian ro rej lo lañliñ ilo air jibañ ro jet, elaptata ri tõmak ro mõttair im rej aikwij. (Jemes 2:15, 16) Mokta jen an kar Jesus itok ñan lal, ear lo joij eo an Anij kin armij ro. (Jerbal 14:16, 17) Jesus make ear lelok an ien, maroñ ko an, im bareinwõt mour eo an kin armij ro. Kin men in, ekkar an ba: “Mõnõnõ in lelok elap jen bõk.” (Jerbal 20:35) Ear bar emõn an Jesus kennan kin kõrã eo ejeramel im ejako belen kin joñan joij eo an ke ear ãti ruo money reniñ ilo nien money an temple eo, kin an kar lelok “men ko an otemjej.” (Mark 12:41-44) Ri Israel ro in etto im Ri Christian ro ilo century eo kein kajuõn rar likit juõn joñok kin mõnõnõ in lelok ilo air lelok mweiuk ko ñan rejetake congregation eo im jerbal eo kin Ailiñ eo. (1 Kronikel 29:9; 2 Dri Korint 9:11-14) Ekoba ibben jabawõt ko air kin mweiuk ko, Ri Christian ro ilo ran kein rej mõnõnõ in lelok nebar ñan Anij im kajerbal mour eo air ilo jerbal eo an. (Dri Rom 12:1; Dri Hibru 13:15) Jehovah ej kajerammõn ir kin air kajerbal ien ko air, kajur, im men ko jet air, kobaik money ko air, ñan rejetake kabuñ eo emol im kowõnmanlok jerbal eo kin kwalok nan emõn kin Ailiñ eo i aolepen lal.—Jabõn Kennan Ko 3:9, 10.
MEN KO JET REJ BÕKTOK LEMÕNÕNÕ
9. Ta eo ebwid kin idak den ekajur le jen joñan ekkar?
9 Bwe ren mõnõnõ, Ri Christian ro rej aikwij bar ‘drebij lemnõk ko re jime.’ (Jabõn Kennan Ko 5:1, 2) Rej aikwij readi im kalmenlokjen kake Nan in Anij im book ko jet remõn kin Bible. Ak ewõr men ko rej aikwij ko jen e. Einwõt, idak den in kadõk le jen joñan ekkar emaroñ jelet juõn bwe en jako an maroñ in lemnak jimwe. Ilo air eindein, elõñ armij rebo ilo manit ko retton, ire im lej, im rej kõmman jirullok ñan mij. Unin ejelok bwilõñ kin an Bible eo ba bwe ri kadõk rejamin bõk air jolet Ailiñ in Anij! (1 Dri Korint 6:10) Kin air kate in “drebij lemnak ko re jime” Ri Christian ro remol rej ko jen air kadõk, im air eindein ej jibañ ir ñan kowõnmanlok mõnõnõ ibwiljiir.—Taitõs 2:2-6.
10. (a) Etke Ri Christian ro rejjab kajerbal tobacco? (b) Ta tokjen ko rej walok kin an juõn jolok iminene ko kin añũr?
10 Juõn enbwin erreo ej bõktok mõnõnõ. Bõtab, elõñ rebo kin air añuri men ko rekauwatata. Ñan wanjoñok, lemnak kin kajerbal tobacco. World Health Organization eo ej report kin manit in kõbatat bwe ej “mõn jilu million armij ro kajjojo yiõ.” An juõn jolok iminene in kin kajerbal tobacco emaroñ bin kinke ilo jinoin enbwinin enaj eñtan kin an añũr wõt. Ak ilo bar juõn wãwen, elõñ ro im rekin kõbatat rej lo bwe ej emõnlok ejmour eo air im elaplok money kin aikwij ko an mweo imwiir. Aet, an juõn anjo ion añũr in tobacco ak añũr ko jet im rej kokkure mour ej jibañ juõn bõk juõn enbwin erreo, juõn bõklikit emõn, im mõnõnõ eo emol.—2 Dri Korint 7:1.
MÕNÕNÕ ILO MOUR IN BELELE
11. Naj aikwij ta bwe juõn en wõr mour in belele ebin eo etellokin bõk nebar im jimwe ibben kien?
11 Ro rej mour ibben don einwõt leo im lio belen ren kamol bwe belele eo air emwij register ibben ri kien ro. (Mark 12:17) Bareinwõt rej aikwij kile bwe belele eo air ej juõn eddo eaorõk. Mol, jebel emaroñ walok kin an juõn make jerwane an lale aikwij ko, an lukkun lej, ak jumae e kauwatata nae ejmour in jitõb. (1 Timote 5:8; Dri Galetia 5:19-21) Ak nan ko an ri jilek Paul ilo 1 Dri Korint 7:10-17 ej rejañ ri belele ro bwe ren bedwõt ibben don. Alikar, bwe en wõr mõnõnõ eo emol, rej aikwij tiljek wõt ñan don. Paul ear je: “Armij otemjej ren koutiej belele im en kwojarjar jikin babu: bwe Anij e naj ekajet ro dri lũñ otemjelok.” (Dri Hibru 13:4) Nan kein “jikin babu” ej melelen belele eo ikõtan emaan im kõrã ro, ro emwij air mare ekkar ñan kien. Ebar ejelok juõn bed kin belele, einwõt mare ibben elõñlok jen juõn wõt belen kõrã, im naj maroñ kameleleike einwõt tellokin bwe “armij otemjej ren koutiej [e].” Bar juõn, Bible eo ej kananaik belele wan im mour in sodom.—Dri Rom 1:26, 27; 1 Dri Korint 6:18.
12. Ta mõttan leen ko renana rej walok kin lũñ?
12 Lũñ emaroñ bõktok jidik ien mõnõnõ ekkar ñan kanniek, ak ejjab jemlok ilo mõnõnõ eo emol. Ejjab kabuñburuen Anij im emaroñ kakinejnej bõklikit an juõn armij. (1 Dri Tessalonika 4:3-5) Leen belele ko rewan im ekaburomõjmõj emaroñ AIDS im nañinmij ko jet rej walok jen belele wan. Juõn medical report ear ba “Emwij joñe bwe ilo kajjojo yiõ elaplok jen 250 million armij ro iaolepen lal rebo kin gonorrhoea, im enañin 50 million kin syphilis.” Ebar wõr juõn abañ kin an jet jab kõnan bõk leen bõroru ko air. International Planned Parenthood Federation eo ear report bwe, ilo aolepen lal, elõñlok jen 15 million ledik ro ikõtan 15 im 19 yiõ ko rej bõroru kajjojo yiõ, im juõn mõttan jilu iair rej mõn lojiir. Juõn katak ear kwalok bwe ilo juõn ailiñ ilo Africa, jorrãn kin mõn loje ear jemlok ilo mij ñan 72 percent in ledik ro rej teenage. Jet ian ro rej lũñ remaroñ le jen nañinmij im jab bõroru ak rejamin ko jen jorrãn eo ej walok ñan eñjake ko air. Elõñ rej luji air kautiej ir make im dike ir make.
13. Ta abañ ko jet rej walok kin kwote belen bar juõn, im ta eo ej kõttar ro im rej etal wõt ilo air lũñ im kwot wõt?
13 Meñe ewõr maroñ in jolok bwid kin an juõn kwote belen bar juõn, Jeje Ko rej kalikar bwe eo ejelok ruõn emaroñ jolok belen. (Matu 5:32; keidi Hosea 3:1-5, New World Translation) Ñe ewalok jebel ikõtan ri belele ro kin mour in ejej, menin emaroñ kakinejneje eo ejelok ruõn im ajiri ro. Kin emõn eo ñan nukin armij otemjej, Nan in Anij ej kalikar bwe an ekajet eddo enaj walok ñan ro ri lũñ im ri kwot ro im rejjab ukwelok kin air lũñ im kwot. Elaplok, ej kalikar bwe ro rej kõmman men rot kein “re jamin bõk air jolit ailiñ in Anij.”—Dri Galetia 5:19, 21.
“JAB MÕTTAN LAL”
14. (a) Ta jet wãwen kabuñ ñan ekjap eo ej mour ilo kwojarjar en ellok jeni? (b) Ta nan in kaiñi ko Jon 17:14 im Aiseia 2:4 rej letok?
14 Ro rekõnan kabuñburuen Jehovah im bõk mõnõnõ kin jerammõn jen Ailiñ eo an rej aikwij ellok jen jabdewõt wãwen kabuñ ñan ekjap. Bible eo ej kwalok bwe ebwid kõmman im kabuñ ñan ekjap ko, ekoba ko kin Christ, im kin jinen Jesus, Mary. (Exodus 20:4, 5; 1 Jon 5:21) Kin men in, Ri Christian ro remol rejjab kautiej menin e ko, debail ko, im ekjap ko. Rej bar ellok jen kabuñ ñan ekjap rot in ettino kile, einwõt jekjek ñan flag ko im al kin al in kautiej ailiñ ko. Ñe ro jet rej iuni ir ñan air eindein, rej kememej wõt nan ko an Jesus ñan Satan: “Kwon kabuñ ñan Jehovah am Anij, im kwon jerbal ñan e wõt.” (Matthew 4:8-10, NW) Jesus ear ba bwe ri kalor ro an “rejjab mõttan lal.” (John 17:14, NW) Men in ej melelen bwe rejjab bõk kunair ilo politic ko im rej mour ilo ainemõn ekkar ñan Aiseia 2:4, eo ej ba: “E [Jehovah Anij] naj ekajet ikõtan ro dri ailiñ ko, im E naj bebeik kin elõñ jar in armij rõn; inem re naj wure jãji ko air ilo plau ko, im mõri ko air ilo ken bukwe ran wijki ko; ro dri ailiñ re jamin kwotõke jãji nae ro dri ailiñ, im e naj mwij air katak tõrinae.”
15. Ta in Babylon eo Elap, im ta eo elõñ ri katak ro rekãl rej aikwij kõmmane bwe ren dioj jen e?
15 An juõn “jab mõttan lal” ej bar melelen emwij an kajemlok aolep wãwen kobalok ibben “Babylon eo Elap,” dolul in kabuñ ko rewan an lal. Wãwen kabuñ etton ear jededlok jen Babylon in etto mae ien ear iroij ion armij otemjej iaolepen lal. “Babylon eo Elap” ej kitibuj aolep kabuñ ko me katak ko im iminene ko aer rej nae im jab errã ibben jelãlokjen eo kin Anij. (Reveles̃õn 17:1, 5, 15) Ian ri kabuñ ro retiljek an Jehovah, ejelok iair im renaj kobaik wãwen air kabuñ ibben kabuñ ko jet ak kamao ilo jitõb ibben jabdewõt mõttan Babylon eo Elap. (Bwinbwin 25:1-9; 2 Dri Korint 6:14) Kin men in, elõñ ri katak Bible rekãl rej jilkinlok juõn letter in kajemlok bed eo air ibben dolul in kabuñ ko air mokta. Men in ear karuaklok ir ñan Anij eo emol, einwõt emwij kallimur: “Komin driojtok jen iolapir, im kamõkelok iami, Iroij ej ba, im jab uñir jabrewõt men eo e jab erreo; im I naj bõk kom.” (2 Dri Korint 6:17; Reveles̃õn 18:4, 5) Ejjab eñin kõnan eo ad ke bwe Jemedwõj ilo lañ en bõk kij?
JOÑE TOKJEN IEN KO RAORÕK KAJJOJO YIÕ
16. Etke Ri Christian ro remol rejjab kwojkwoj in Christmas?
16 Juõn mour ekwojarjar ej kanemkwoj kij jen eddo ko ekkã an itok kin ran in kwojkwoj ko an lal. Ñan kõkkar, Bible eo ejjab kalikar ran eo ejejjet Jesus ear lotak. Jet remaroñ ba ‘Iar lemnak bwe Jesus ear lotak ilo December 25!’ Eban eindein kinke ear mij ilo ien man rak ilo 33 C.E. ke ear 33 1/2 yiõ dettan. Bar juõn, ilo ien eo ear lotak, shepherd ro rar “ber ilo jikin ujoij, im lale bwijin s̃ip ko air ilo boñ.” (Luk 2:8) Ilo enen Israel, tu jemlokin lok December ej ien eo emolo, ien eo wõt im sheep ko ren kar bed ilo imõn kidu ko bwe ren jab jorrãn jen mejatoto in añõneañ. Ilo mol, Ri Rome rekin kajenolok December 25 einwõt juõn ran in kemem kin anij in al eo air. Elõñ buki yiõ ko elikin ien an Jesus kar bed ion lal, Ri Christian ro im rar jumae mol rar kãlet ien in kin kwojkwoj in lotak eo an Christ. Kin men in, Ri Christian ro remol rejjab kwojkwoj kin Christmas ak bar jabdewõt ran in kwojkwoj ko im rej itok jen tõmak an kabuñ ko rewan. Bareinwõt, kinke rej lelok air kabuñ ñan Jehovah wõt, rejjab lale ran in kemem ko, ko rej kautiej armij ro ri jerawiwi ak ailiñ ko.
17. Etke ro rej mour ilo kwojarjar rejjab lale ran in kemem, im etke ajiri ro im rej Ri Christian rej mõnõnõ wõt?
17 Bible eo ejejjet an kwalok kin ruo wõt im rar lale ran in kemem, im lõmarein jimor rar jab karejar ñan Anij. (Jenesis 40:20-22; Matu 14:6-11) Ke Jeje ko rejjab kalikar ran in lotak eo an Jesus Christ eo ear wãppen, etke jen kajenolok juõn ran in kemem kin armij ro im rejjab wãppen? (Ekklisiastis 7:1) Ealikar, ritto ro im rej kautiej mour ekwojarjar rejjab kõttar juõn wõt ran in kwalok yokwe ñan ajiri ro nejiir. Juõn ledik 13-yiõ-dettan ear ba: “Elap ien an family eo aõ im ña lo mõnõnõ. . . . Ña I lukkun ebake jema im jinõ, im ñe ajiri ro jet rej kajitõk kin etke Ijjab lale kwojkwoj ko kin ran in lotak, Ij jiroñ ir bwe ewõr aõ kwojkwoj ran otemjej.” Juõn jodikdik e Ri Christian im 17 yiõ dettan ear ba: “Ilo mweo imõm, ekkã amaeñ lelok mweiuk ko ñan don ilo aolepen yiõ eo.” Mõnõnõ elaplok ej walok ñe juõn ej lelok menin lelok ko jabdewõt ien ñe e kõnan.
18. Ta kwojkwoj eo Jesus ear kakien ri kalor ro an bwe ren kõmmane ilo kajjojo yiõ, im ej kakememej kij kin ta?
18 Kin ro im rej jibadõk juõn mour ekwojarjar, ewõr juõn ran ilo kajjojo yiõ im e tiljek air lale. Eñin Kejota eo an Iroij, im ekkã air naetan Ien Kememe Mij eo an Christ. Kin ien in, Jesus ear kakien ri kalor ro an: “Komin kõmõn men in ilo ememej Iõ.” (Luk 22:19, 20; 1 Dri Korint 11:23-25) Ke Jesus ear jino kwojkwoj in ilo boñin Nisan 14, 33 C.E., ear kajerbal bread ejjab uwe im wine eo e mãr, kakõllan enbwinin eo ejelok jerawiwi ie im bõtõktõkin ewãppen. (Matu 26:26-29) Ri Christian ro im emwij kabit ir kin jitõb kwojarjar an Anij rej mõñã men kein. Kar bõk ir bwe ren deloñ ilo bujen eo ekãl im bujen eo kin Ailiñ eo, im air kejatdikdik ej kin mour ilañ. (Luk 12:32; 22:20, 28-30; Dri Rom 8:16, 17; Reveles̃õn 14:1-5) Ijoke, tokjen ko rebellok ñan aolep ro im rej lale ien kejota eo im ejejjet ibben Nisan 14 ran ekkar ñan calendar eo an Ri Jew ro in etto. Rein rej bar ememej yokwe eo Jehovah Anij im Jesus Christ rar kwalok ikijen katok kin binmour eo kin jerawiwi, eo ej kabellok maroñ kin mour indio ibben ro Anij e buñburuen kake.—Matu 20:28; Jon 3:16.
JERBAL IM IEN KAEMOLOLO
19. Ñan kabukõt air mour ta eddo ko Ri Christian ro rej jelmaiki?
19 Ri Christian ro remol rej kile eddo eo ñan jerbal im make lale aikwij ko air. Air kajejjet men in ej bõktok juõn eñjake in juburu ñan bõran family ko. (1 Dri Tessalonika 4:11, 12) Ealikar, bwe elañe jerbal eo an juõn Ri Christian ej nae Bible eo, en kar kabañ an mõnõnõ. Bõtab, jet ien ebin ñan juõn Ri Christian ñan lo juõn jerbal im ekwon ibben Bible eo. Ñan kõkkar, jet ri jerbal ro rej aikwij lor wõt karõk eo kin mone ru wia ro. Ilo bar juõn wãwen, elõñ ri tel in business ro renaj kõtlok im lor bõklikit an juõn ri jerbal eo emol, kin air liki im jab kõnan luji juõn ri jerbal emõn. Bõtab, jekdon ta ewalok, kwon kile bwe Anij enaj kajerammõn am kate in kabukõt jerbal eo im ej lewõj juõn bõklikit emõn ibbam.—2 Dri Korint 4:2.
20. Etke jen kejbãrok wãwen ad kãlet ilo ien kaemololo?
20 Ke Anij ekõnan bwe ro ri karejaran ren mõnõnõ, jej aikwij kabukõt bãlan eo ikõtan jerbal ko remõn ibben ien kaemololo kin ikkure im kakije. (Mark 6:31; Ekklisiastis 3:12, 13) Lal eo an Satan ej rejetake kaemololo ko im rej nae mour ekwojarjar. Ak ñan kabuñburuen Anij, jej aikwij kãlet ilo jimwe book ko jej readi, radio program ko im al ko jej roñjake, im concert ko, movie ko, ikkure ko, television program ko, im video ko jej aluiji. Elañe jokãlet ko jekin kõmmani ilo ien ko lok rar nae nan in kakkõl ko ilo jeje ko einwõt ilo Duteronomi 18:10-12, Sam 11:5, im Dri Epesõs 5:3-5, jenaj kabuñburuen Jehovah im enaj laplok ad mõnõnõ kin kajimwe ko ad.
KAUTIEJ MOUR IM BÕTÕKTÕK
21. Ewi wãwen ad kautiej mour en kar jelet lemnak ko ad kin jibuñ, iminene ko ad im mwilid?
21 Ñan bõk mõnõnõ eo emol, jej aikwij watõk mour an armij einwõt ekwojarjar, ejja einwõt an Jehovah watõke. An in Nan ej kakien nae uror. (Matu 19:16-18) Ilo mol, Kien Anij ñan Israel ej kwalok bwe ej watõk ajiri eo ejañin lotak einwõt juõn eo im mour eo an eaorõk—jab juõn men emelim ñan kokkure. (Exodus 21:22, 23) Kin menin, jen jab watõk mour einwõt juõn men bajjek edik tokjen ilo ad kajerbal tobacco, kokkure enbwinid kin drug ko ak den in kadõk, ak ilo ad jibadõk men ko rekauwatata. Jen kar jab bõk kunad ilo men ko rekauwatata im remaroñ kokkure mour im jen jab kajekdon kejelã in kakkõl ko, ko remaroñ jemlok ilo ad bõk ruõn kin bõtõktõk.—Duteronomi 22:8.
22. (a) Ta melele eo ekwojarjar kin bõtõktõk im wãwen kajerbale? (b) Bõtõktõkin wõn im emol maroñ in lomoren ej ibben wõt?
22 Jehovah ear jiroñ Noah im family eo an bwe bõtõktõk ej einwõt an eo, ak mour. Kin men in, Anij ear kakien nae air mõñã jabdewõt wãwen bõtõktõk. (Jenesis 9:3, 4) Ke jej mõttan bwijjiir, kien in ebar jelet kij aolep. Jehovah ear jiroñ Ri Israel ro bwe ren lutõkelok bõtõktõk ilal einwõt den im bwe ren jab kajerbale ilo jabdewõt wãwen kin ir make. (Duteronomi 12:15, 16) Im kar bar eliji kien eo an Anij kin bõtõktõk ke Ri Christian ro ilo century eo mokta rar bõk nan in katak eo kin: “Kejbãrok kom . . . jen bõtõktõk.” (Jerbal 15:28, 29) Kin air kautiej mour einwõt ekwojarjar, armij ro im ewõr air kautiej rejjab bõk bõtõktõk ilo enbwiniir, meñe ro jet rej akwelap bwe enaj menin lomoren ir. Elõñ jokãlet ko jet im remelim ñan Ri Kennan ro an Jehovah ñan kajerbali im emwij kamol air jibañ im jab kauwatata einwõt kin bõk bõtõktõk. Ri Christian ro rejelã bwe bõtõktõkin Jesus wõt ej letok lomor eo emol. Tõmak ilo menin ej bõktok jolok bwid im kejatdikdik kin mour indio.—Dri Epesõs 1:7.
23. Ta jet ian ãjinkij ko kin an juõn mour ekkar ñan mour eo ekwojarjar?
23 Ealikar, juõn enaj aikwij kate bwe en mour ekkar ñan mour eo ekwojarjar. Emaroñ walok kajirere jen ro nukõm ak ro jet im rejelã kajjõm. (Matu 10:32-39; 1 Piter 4:4) Ak ãjinkij ko kin am mour ilo wãwen in enaj le jen jabdewõt melejoñ ko. Mour eo ekwojarjar ej letok juõn bõklikit erreo im ej bar kabellok maroñ in kamao ibben ri kabuñ ro an Jehovah remõn. (Matu 19:27, 29) Im bareinwõt, reimanlok kin mour indio ilo jukjuk im bed eo ewãnik ilo juõn lal ekãl an Anij. (Aiseia 65:17, 18) Im ewõr lañliñ elap ilo ad lor nan in kaiñi eo an Bible im kamõnõnõik buruen Jehovah! (Jabõn Kennan Ko 27:11) Ejelok bwilõñ kin unin mour ilo kwojarjar ej bõktok mõnõnõ!—Sam 128:1, 2.
ETALE JELÃLOKJEN EO AM
Ta mõttan un ko unin mour ilo kwojarjar ej bõktok mõnõnõ?
Ta oktak ko mour ilo kwojarjar emaroñ aikwiji?
Etke kwokõnan lor mour eo ekwojarjar?
[Pija eo ilo peij 124, 125]
Ñe e bãlan jerbal ko in jitõb ibben ien ko in kakije ej bõktok mõnõnõ ñan ro im rej mour ilo kwojarjar