Itok Eo An Jesus Ke Ak Bed Eo An Jesus—Ta Iair?
“Ñãt men kein re naj walok? im ta eo kakõlõn Am naj bed im lokõn lõl?”—MATTHEW 24:3, New World Translation.
1. Ilo wãwen et eo kajitõk ko kar jelet jerbal eo an Jesus?
WÃWEN an Jesus kajerbal kajitõk ko ilo kabel kar kamakit ri roñjake ro an bwe ren lemnak, elaptata kin men ko jen juõn wãwen einjuõn. (Mark 12:35-37; Luke 6:9; 9:20; 20:3, 4) Jemaroñ kamolol bwe ear uaki kajitõk ko bareinwõt. Uak ko an kar kameramlok katak ko remol jar jab maroñ jela kaki ak melele kake.—Mark 7:17-23; 9:11-13; 10:10-12; 12:18-27.
2. Ñõn kajitõk et eo jej aikwij lemnak kake kiõ?
2 Ilo Matthew 24:3, jej lo juõn ian kajitõk ko reaorõk Jesus ear uake. Kin an ebak jemolokin mour eo an ion lõl, Jesus ej kab kakkil bwe temple eo an Jeruslaem enaj kar jebeplok, im kajemlok jukjuk im bed eo an ri Jew. Bwebwenato eo an Matthew ej kobalok nan kein im ba: “Im ke Ej jijõt ion Tol Olivet, dri kaloran rej mõketok ñõn ibben, im ba, Kwon kennanek kim ñãt men kein re naj walok? im ta eo kakõlõn Am naj bed [“itok,” Ukok in Kiiñ James] im lokõn lõl?”—Matthew 24:3.
3, 4.Ta oktak eo elap ewor ibben wãwen ukok in Bible ko rej kamelele kin juõn nan ej key eo ilo Matthew 24:3?
3 Elõñ ri konono ro an Bible rar kajitõk, ‘Etke ri kalor ro an rar kwalok kajitõk in, im ewi wãwen uak eo an Jesus enaj jelet Iõ?’ Ilo uak eo an Jesus ear konono kin bwilõkõn wijki ko ñõn kwalok bwe ien rak kar “ebak.” (Matthew 24:32, 33) Inem, elõñ dolul in kabuñ ko rej katakin bwe ri jilek ro rar kajitõkin e kin juõn kakõle kin “itok” eo an Jesus, kakõle eo enaj kar kamol bwe jeblak eo an ebak. Rej tõmak bwe “itok” eo an ej ien eo enaj itok im bõkliñlok ri Christian ro ñõn lõñ im kajemlok lõl in. Kwoj tõmak ke bwe emol men in?
4 Jen air ba “itok,” jet ukok in Bible ko, ekoba New World Translation of the Holy Scriptures, rej kajerbal nan eo “bed.” Emaroñ ke bwe men eo ri kalor ro rar kajitõk kake im ta eo Jesus ear uak rej einjuõn jen ta eo dolul in kabuñ ko rej katakin armij ro kaki? Im ta uak eo Jesus ear lelok?
Ta Eo Rar Kajitõk Kake?
5, 6. Ta eo jemaroñ ba kin lemnak eo an ri jilek ro ke rar kwalok kajitõk eo jej konono kake ilo Matthew 24:3?
5 Ilo ad kalmenlokjen kin ta eo Jesus ear ba kin temple eo, bõlen ri kalor ro rar lemnak kin jukjuk im bed eo an ri Jew ro me ear bedbed ion templ eo ke rar kajitõk kin ‘juõn kakõle kin bed [ak, “itok”] im lokõn lõl [ilo jejjet, “ien”].’—Keiri “lõl” ilo 1 Korint 10:11 im Galetia 1:4, KJ.
6 Tak ñõn ien eo ear jab kanuij lap joñan an ri jilek ro melele kin katakin ko an Jesus. Ilo ien lok iman rar tõmak bwe “ailiñ in Anij e naj kar mõkõj an walok.” (Luke 19:11; Matthew 16:21-23; Mark 10:35-40) Bareinwõt elikin bwebwenato eo an ion Tol Olive, ak mokta jen an kar jitõb kwojarjar kabit ir, rar kajitõkin Jesus elañe enaj kar kajeblak Ailiñ in Israel ilo tere eo.—Jerbal 1:6.
7. Etke ri jilek ro rar kajitõkin Jesus kin jerbal eo an ilo ran ko renaj itok?
7 Ak, rar jab jela bwe enaj kar ilok jen ir, kinke ear ba moktalok jidik: “Maram ej ber ibemi jirik wõt ien. Komin etetal ilo ien maram ej bed ibemi.” (John 12:35; Luke 19:12-27) Emol remaroñ kar lemnak, ‘Elañe Jesus enaj kar ilok jen ir, ewi wãwen renaj jela ñe ej jeblak?’ Ke ear weaktok einwõt Messiah eo, elõñ armij ro rar jab jela kajjen. Im elõñlok jen juõn yiõ tokelik, kajitõk ko kin elañe enaj kar kajejjet kitien aolep men ko Messiah eo enaj kar kõmmõni kar bedwõt. (Matthew 11:2, 3) Inem ekar wor un ko ibbeir unin air kajitõk kin ran ko renaj itok. Ak, rar kajitõk kin juõn kakõle kin an itok mõttan jidik ak kin juõn men einjuõn?
8. Ri jilek ro rar konono ilo kajin et eo ibben Jesus?
8 Kwon lelemnak bwe kwar juõn bao ej roñjake bwebwenato eo ituren Tol in Oliv. (Keiri Ecclesiastes 10:20.) Bõlen kwonaj kar eoroñ Jesus im ri jilek ro an bwebwen ibben don ilo kajin Hebrew. (Mark 14:70; John 5:2; 19:17, 20; Jerbal 21:40) Ak, bõlen rar melele kajin Greek bareinwõt.
Ta Matthew Ear Jeje—Ilo Kajin Greek
9. Ion ta eo enañin aolep ukok ko ilo ran kein kin book in Matthew rej bedbed ion?
9 Men in kamol ko ilo jeje rar kamol bwe ilo ebeben eo kein karuo C.E. Matthew ear jeje Gospel eo an ilo kajin Hebrew. Bõlen tokelik ear jei ilo kajin Greek. Elõñ jeje ko ilo kajin Greek kar bedwõt ñõn ran kein ad im jerbal einwõt bedbed eo ñõn ukõt Gospel eo an ñõn kajin ko ilo ran kein. Ta eo Matthew ear jeje kake ilo kajin Greek kin bwebwenato eo ion Tol Olive? Ta eo ear jeje kake nan eo “itok” ak “bed” bwe ri kalor ro rar kajitõk kake im Jesus ear kamelele kake?
10. (a) Nan et eo ilo kajin Greek ñõn “itok” ekkã an Matthew kajerbale, im ta melele ko emaroñ wor ibben? (b) Bar ta nan in Greek eo jej itoklimo kake?
10 Ilo jebta ko 23 ilo jinoin book in Matthew, elõñlok jen 80 alen jej lo nan in Greek eo “itok,” ej erʹkho·mai. Ekkã an jerbal ñõn juõn men ej ebaktok ak druaktok, einwõt ilo John 1:47: “Jisõs ej lo Nathaniel itok ñõn ibben.” Ekkar ñõn wãwen kajerbale, nan eo erʹkho·mai emaroñ melelen “tõbartok,” “etal,” “tõkeaktok,” ak “ñõn ilok.” (Matthew 2:8, 11; 8:28; John 4:25, 27, 45; 20:4, 8; Jerbal 8:40; 13:51) Ak ilo Matthew 24:3, 27, 37, 39, Matthew ear kajerbal bar juõn nan, juõn nan jejjab maroñ loe ilo bar juõn jikin ilo book in Gospel ko: pa·rou·siʹa. Kinke Anij ear kakormole armij bwe ren jeje Bible eo, etke ear kamakit Matthew bwe en kãlet nan in Greek in ilo eon kein ke ear je Gospel eo an in kajin Greek? Ta melelen, im etke jekõnan jela kake?
11. (a) Ta melelen nan eo pa·rou·siʹa? (b) Ewi wãwen wanjoñok ko jen jeje ko an Josephus ej kalikare melelen nan eo pa·rou·siʹa? (Lale footnote.)
11 Alikar, pa·rou·siʹa ej melelen “bed.” Vine’s Expository Dictionary of New Testament Words ej ba: “PAROUSIA, . . . melelen, bed, para, ibben, im ousia, bedwõt (jen eimi, ñõn bed), ej melelen tõkeaktok im bedwõt ibben. Ñõn wanjoñok, ilo juõn letter in papyrus juõn kõra ej konono kin aikwij eo ñõn an parousia ilo juõn jikin bwe en kabwe men in aikwij ko an ikijen men ko an. Dictionary ko jet rar kamelele bwe pa·rou·siʹa ej jitõñlok ñõn ‘lotok eo an juõn iroij.’ Inem, ejjab nõn ien an baj tokeaktok wõt, ak ej ñõn juõn ien an bedwõt jen ien an itok im manlok. Ekaitoktoklimo bwe, eñin wãwen eo ri bwebwenato ri Jew eo Josephus, juõn ian armij ro ear mour ilo ien an ri jilek ro, ear kajerbal nan eo pa·rou·siʹa.a
12. Ewi wãwen Bible eo ej jibañ kij ñõn kabin melele eo ñõn nan eo pa·rou·siʹa?
12 Melele eo ñõn nan eo “bed” ej alikar ilo book ko etto, ak ri Christian ro rej itoklimo kin ewi wãwen Nan in Anij ej kajerbal nan eo pa·rou·siʹa. Uak eo ej einwõt juõn—bedwõt. Jej lo men in jen letter ko an Paul. Ñõn wanjoñok, ke ear jejelok ñõn ri Pilippai ro: “Im ke eindrein aõ liki, I jela bwe I naj berwõt, aet, im ber ibemi otemjej kin ami wõnmanlok im lõñliñ kin tõmak; Bwe ami lõñliñ en lõñlok ilo Jisõs Kraist ilo ña kin aõ ber [pa·rou·siʹa] ibemi.” Bareinwõt ear konono kin an ber ibbeir bwe air lõñliñ “en lõñlok ilo Jisõs Kraist ilo ña kin aõ bar ber [pa·rou·siʹa] [ibeir].” (Pilippai 1:25, 26; 2:12) Ukok ko jet rej ba “aõ bar bed ibbemi” (Weymouth; New International Version); “ñe ij bar bed ibemi” (Jerusalem Bible; New English Bible); im “ñe ij bar bed ibwiljemi.” (Twentieth Century New Testament) Ilo 2 Korint 10:10, 11, Paul ear keiri “an enbwinin ber” ibben an “an jako jen ir.” Ilo wanjoñok kein ilo alikar ear jab konono kin an baj tõbar wõt; ear kajerbal nan eo pa·rou·siʹa ñõn melelen bedwõt.b (Keiri 1 Korint 16:17.) Bõtab, ta kin nan ko an Jesus kin pa·rou·siʹa? Rej jerbal ñõn “itok” eo an ke, ak rej jitõñlok juõn ien eaetok an bed?
13, 14. (a) Etke jemaroñ ba bwe juõn pa·rou·siʹa ej juõn ien eaetok? (b) Ta eo jemaroñ ba kin aetokin pa·rou·siʹa eo an Jesus?
13 Ri Christian ro emwij an Jitõb kabit ir ilo ran ko an Paul rar itoklimo kin pa·rou·siʹa eo an Jesus. Ak Paul ear kakkil ir ‘bwe en jab mõkõj an kamõkit [ir] jen [air] jela.’ Mokta ej aikwij walok “armij in jerawiwi eo,” ear kõkkar kin ri tel in kabuñ ro an Christendom. Paul ear je bwe “an [armij in jerawiwi eo] waloktok ej ekar ñõn kõmõn an Setan, ilo kajur otemjej, im kakõle ko.” (2 Tessalonika 2:2, 3, 9) Alikar, pa·rou·siʹa eo, ak bed eo, an “armij in jerawiwi eo” ear jab ñõn baj waloktok iumin jidik wõt ien; enaj kar bedwõt ilo juõn ien eaetok, ilo ien ko kakõle wan ko renaj waloktok. Etke men in ej juõn men eaorõk?
14 Etale eon eo lok iman: “Ilo ien eo dri kakitõtõ eo e naj waloktok, eo Iroij e naj mõne kin atloõn im naj kokkure kin an weaktok ilo an itok.” Einwõt bed eo an “armij in jerawiwi eo” enaj juõn ien aetok, bed eo an Jesus enaj bed iumin juõn ien eaetok im kajemlok ilo ien kokkure eo an “dri kakitõtõ eo.”—2 Tessalonika 2:8.
Melele Ko ilo Kajin Hebrew
15, 16. (a) Ta nan eo einjuõn elõñ ukok in Matthew ko rej kajerbali ilo kajin Hebrew? (b) Ewi wãwen rej kajerbal nan eo boh’ ilo Jeje ko?
15 Einwõt emwij kalikare, Matthew ear jeje Gospel eo an mokta ilo kajin Hebrew. Inem, ta nan in kajin Hebrew eo ear kajerbal ilo Matthew 24:3, 27, 37, 39? Ukok ko ñõn book in Matthew ilo kajin Hebrew ilo ran kein rej kajerbal nan eo boh’, ilo kajitõk eo an ri jilek ro im uak eo an Jesus jimor. Men in emaroñ tellok ñõn konono ko einwõt: “Ta kakõlõn Am naj [boh’] im lokõn lõl?” im, “Einwõt ran ko an Noa, e naj ein drein an Nejin armij [boh’].” Ta melelen boh’?
16 Meñe elõñ melele ko, nan in Hebrew eo boh’ ej melelen “itok.” Dictionary eo The Theological Dictionary of the Old Testament ej ba: ‘Ilo an walok 2,532 alen, bohʼ ej juõn ian nan ko ekkã air kajerbale ilo Jeje ko ilo kajin Hebrew im ej nan eo elaptata ñõn jerbal ñõn makitkit.’ (Genesis 7:1, 13; Exodus 12:25; 28:35; 2 Samuel 19:30; 2 Kiiñ 10:21; Psalm 65:2; Isaiah 1:23; Ezekiel 11:16; Daniel 9:13; Amos 8:11) Elañe Jesus im ri jilek ro rar kajerbal juõn nan im ewor melele ko relõñ emaroñ kar wor akwelel. Ak rar kajerbal ke nan eo?
17. (a) Etke ukok in Hebrew ko ñõn book in Matthew ilo ran kein rejjab maroñ ukõt ilo jejjet men eo Jesus im ri jilek ro rar ba? (b) Bar ia jemaroñ lo men in kamol eo kin ta nan eo Jesus im ri jilek ro rar kajerbali, im kin un et eo juõn jej aikwij itoklimo kake men in? (Lale footnote.)
17 Kememej wot bwe ukok in kajin Hebrew ilo ran kein rej ukok ko me rar jab je ilo jejjet kin ta eo Matthew ear ukõte ilo kajin Hebrew. Mol eo bwe Jesus emaroñ kar kajerbal bar juõn nan jen boh’, juõn nan ejejjet im kwon ñõn nan eo pa·rou·siʹa. Jej lo men in jen 1995 book Hebrew Gospel of Matthew, Ri meletlet eo George Howard ear jeje kake. Book eo ear bwebwenato kin jumae eo an juõn doctor ri Jew eo etan Shem-Tob ben Isaac Ibn Shaprut ilo ebeben eo kein ka joñoul-emen nae kabuñ in Christian eo. Jeje in ear kwalok juõn ukok in kajin Hebrew kin Gospel eo an Matthew. Ewor men in kamol bwe jen an kar ukõte jen kajin Latin ak Greek ilo ran ko an Shem-Tob, jeje kein an Matthew rej jen ien etto im kar kine ilo kajin Hebrew ilo jinoin.c Inem emaroñ kebaklok kij ñõn ta eo ear ba ion Tol Olive.
18. Ta nan ekaitoktoklimo ilo kajin Hebrew Shem-Tob ej kajerbale, im ta melelen men in?
18 Ilo Matthew 24:3, 27, 39, gospel in Matthew eo Shem-Tob ej kajerbale ejjab kajerbal nan eo boh’. Jen men in, ej kajerbal bar juõn nan bi·ʼahʹ. Nan in ej walok ilo Jeje ko ilo kajin Hebrew ilo Ezekiel 8:5 wõt, ijo ej melelen “jikin deloñ.” Jen an melelen itok wõt, nan eo bi·ʼahʹ ej jitõñlok ñõn jikin deloñ eo an juõn em; ñe kwoj bed iloan juõn jikin deloñ ak aod, kwoj bed iloan mweo. Bareinwõt, jeje ko an ailiñ ko me rar kobalok ibben Book Limlim Ko ituren Lomalo in Mij ekkã air kajerbal nan eo bi·ʼahʹ ikijen jinoin jerbal ko an priest ro. (Lale 1 Chronicle 24:3-19; Luke 1:5, 8, 23.) Im ilo juõn ukok in Peshitta ilo kajin Syriac etto eo me rar ukõte ilo 1986 ilo kajin Hebrew ear kajerbal nan eo bi·ʼahʹ ilo Matthew 24:3, 27, 37, 39. Inem ewor men in kamol bwe ilo ien ko etto nan eo bi·ʼahʹ kar wor juõn melele einjuõn jen nan eo boh’ Bible eo ear kajerbale. Etke men in ej juõn men jej aikwij itoklimo kake?
19. Elañe Jesus im ri jilek ro rar kajerbal nan eo bi·’ah,ʹ ta eo jemaroñ ba ilo jemlokin?
19 Ilo kajitõk eo an ri jilek ro im uak eo an Jesus rar maroñ kajerbal nan eo bi·ʼah.ʹ Meñe ri jilek ro rar baj lemnak wõt kin bed eo an Jesus ilo ran ko tokelik, Christ ear maroñ kajerbal nan in bi·ʼahʹ ñõn kobaiklok melele ko relõñlok jen ta eo rar baj lemnak kake wõt. Jesus ear maroñ kar jitõñlok ñõn an tõbar juõn jikin im jinoe jerbal eo an ekãl; bed eo an enaj kar jinoin jerbal eo an ekãl. Melele in enaj kar einwõt juõn ibben melele eo an pa·rou·siʹa, eo me Matthew ear kajerbale. Melelen men in bwe, ilo an kajerbal nan eo bi·ʼahʹ ilo wãwen dein, emaroñ kar rejtak men eo Ri Kennan ro an Jehovah rar katakin kake jen etto, bwe “kakõle” eo ekoba elõñ men ko rewalok me Jesus ear letok e ear jitõñlok ñõn bed eo an.
Kõttar kin Jemlokin Bed eo An
20, 21. Ta eo jemaroñ katak kake jen uak eo an Jesus kin ran ko an Noah?
20 Katak eo an kin bed eo an Jesus ej aikwij jelet mour im kõtmene ko ad. Jesus ear rejañ ri kalor ro an bwe ren ekkil wõt. Ear letok juõn kakõle bwe ren kile bed eo an, meñe enañin aolep armij rejjab jela kake: “Einwõt ran ko an Noa e naj ein drein bed eo an Nejin armij itok. Bwe einwõt ilo ran ko mokta jen ibij lip lip eo, r’ar mõña im irak, r’ar belele im lelok bwe ren belele, ñõn ran eo Noa ear dreloñ iloan wa eo, Im re jaje ñõn ter eo ibij liplip ej itok, im bõklok ir otemjej; e naj ein drein an Nejin armij itok.”—Matthew 24:37-39.
21 Ilo ran ko an Noah, enañin aolep armij ro ilo ebeben eo rar mour manlok wõt. Jesus ear kanan bwe enaj eindein ñe “Nejin armij [e naj] itok.” Armij ro ibellakin Noah remaroñ kar lemnak bwe ejelok jabdewõt men enaj walok. Kwoj jela kin ta eo ear lukkun walok. Ran ko an, me ear walok ilo juõn ien aetok, rar tellok ñõn juõn jemlok, “ibij liplip eo [ear] itok, im bõklok ir otemjej.” Luke ear kwalok juõn bwebwenato einlok wõt im kamlele kin wãwen eo Jesus ear keiri “ran ko an Noa” ibben ran ko an Nejin armij.” Jesus ear kakkil: “E naj ein drein ilo ran eo ñe Nejin armij ej weaktok.”—Luke 17:26-30.
22. Etke jej aikwij lukkun itoklimo ilo kanan eo an Jesus ilo Matthew jebta 24?
22 Aolep men kein ewor melele ko rej make wõt aorõk ñõn kij kinke jej mour ilo tere eo ñe jej kile men ko rewalok Jesus ear kanan kaki—tarinae ko, makitkit lõl, nañinmij, jabwe mõña, im matõrtõre ri kalor ro an. (Matthew 24:7-9; Luke 21:10-12) Kain wãwen rot kein rar walok jen juõn men in idaptõk eo ear ukõt-bwebwenato ko an lõl naetan Tarinae eo an Lõl Kein Ka Juõn, meñe enañin aolep armij rej watõk ien eo einwõt mõttan wãwen mour an armij. Bõtab, Christian ro remol, rej kile ien kein rekauatata, einwõt ñe armij ro rekkil rej melele bwe oktak in bwilõk in wijki in fig ko ej kalikar bwe ebak ien rak. Jesus ear kakabilek: “Bareinwõt kom, ñe komij lo men kein re walok, komin jela bwe ailiñ in Anij ebak.”—Luke 21:31.
23. Ñõn wõn eo nan ko an Jesus ilo Matthew jebta 24 ewor meleleir, im etke?
23 Jesus ear jerbale jitõñlok aolepen uak ko an ion Tol Olive ñõn ri kalor ro an. Renaj kar bõk kwunair ilo jerbal in lomoren armij ilo air kwalok nan kin news eo emõn iaolepen lõl mokta jen jemlokin lõl. Renaj kar armij ro rej kile “men in jõjõik eo . . . ej jutõk ilo jikin kwojarjar.” Renaj kar armij ro rej uak ilo air “ko” mokta jen ien iñtan eo. Im renaj kar armij ro nan kein rej jeleti: “Im elañe ar jab kaiitlok ran ko, ejelok kõniek e naj kar mour: a kin ro dri kãlet [e] naj kaiitlok ran ko.” (Matthew 24:9, 14-22) Ak ta melelen nan kein, im etke jemaroñ ba bwe rej letok juõn bedbed ñõn kij bwe en laplok ad mõnõnõ, liki, im kijejeto kiõ? Katak eo tok ilõl ikijen Matthew 24:22 enaj letok ñõn kij uak ko.
[Kamelele ko itulal]
a Wanjoñok ko jen Josephus: Ilo Tol Sinai jarom im jorur ko rar “kwalok bwe Anij ear bedwõt [pa·rou·siʹa].” Men in ekabwilõñlõñ eo ilo imõn kabber eo “ear kwalok kin bed [pa·rou·siʹa] eo an Anij.” Ilo an kwalok chariot ko ibelakin, Anij ear “kwalok ñõn ri karejan kajur im bed [pa·rou·siʹa] eo an.” Ke ri utiej ri Rome eo Petronicus ear kajeoñ in kainemõn ri Jew ro, Josephus ear ba bwe ‘Anij ear kwalok kin bed eo an ilo an jilkintok wũt jen lõñ ñõn Petronicus. Josephus ear jab baj jerbale nan eo pa·rou·siʹa ñõn an tokeaktok wõt iumin jidik wõt ien. Ear melelen bed manlok wõt, meñe jejjab lo kin mejer. (Exodus 20:18-21; 25:22; Leviticus 16:2; 2 Kiiñ 6:15-17)—Keiri Antiquities of the Jews, Book 3, jebta 5, paragraph 2 [80]; jebta 8, paragraph 5 [203]; Book 9, jebta 4, paragraph 3 [55]; Book 18, jebta 8, paragraph 6 [284].
b Ilo book eo A Critical Lexicon and Concordance to the English and Greek New Testament, E. W. Bullinger ej kalikar bwe pa·rou·siʹa ej melelen ‘bed ak enaj bedwõt, inem, bedwõt, tokeaktok; bed ñõn indio ekoba jen ien an itok im manlok.’
c Juõn men in kamol ej bwe ewor nan in kajin Hebrew eo “Ãt Eo,” kar jeje ilo likieo ak tu-karuen, 19 alen. Ri meletlet eo Howard ear ba: “Ñõn konono kin Ãt Eo Ekwojarjar ilo juõn jeje in Christian eo jen juõn ri Jew ri jumae eo ej juõn men in bwilõñ. Elañe ekar wor juõn ukok in kajin Hebrew kin juõn paper in jeje in Christian kar je ilo kajin Greek ak Latin, juõn armij emaroñ kõtmene in lo nan eo adonai [Iroij] ilo jeje eo, im jab juõn kakõle ñõn ãt eo ekwojarjar im emo in ba kajjien YHWH. . . . Ñõn an kobaiklok ãt in emo in ba kajjien ej juõn men ejelok jabdewõt unin ie. Men in elap an kamol bwe Ãt Eo Ekwojarjar ear bed kadede iloan ke Shem-Tob ear bõk gospel in Matthew in inem ear kejbarok bwe en jab jolok e im bõk ruen.” The New World Translation of the Holy Scriptures—With References ej kajerbal gospel in Matthew in Shem-Tob ear kajerbale ñõn rejtak ir ilo air kajerbal ãt eo ekwojarjar ilo Christian Jeje ko ilo kajin Greek.
Ewi Wãwen Kwonaj Kar Uak?
◻ Etke eaorõk ñõn lo oktak eo kin ewi wãwen ukok in Bible ko rej ukõt Matthew 24:3?
◻ Ta melelen pa·rou·siʹa, im etke jej aikwij itoklimo kake?
◻ Kõttan et eo emaroñ bed ilo Matthew 24:3 ilo kajin Greek im kajin Hebrew?
◻ Ta key eo ikijen ien jej aikwij jela kake ñõn melele Matthew jebta 24?