Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w00 9/1 p. 13-17
  • En Wõr Tõmak Ilo Nan In Kanan Eo An Anij!

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • En Wõr Tõmak Ilo Nan In Kanan Eo An Anij!
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—2000
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Kabukõt Ine eo
  • Messiah eo Ej Waloktok!
  • Yokyokwe Messiah King eo!
  • Debij Wõt Tõmak ilo Nan in Kanan eo An Anij
  • Ilju eo An Armij kar Kanan Kake ilo Nan in Kanan eo An Anij
  • Kanuij Lale Nan In Kanan Eo An Anij Kin Ran Kein Ad
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—2000
  • Katak ko Relap Jen Book in Daniel
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2007
  • Jeova Ej “Kwal̦o̦k Men ko Rettino”
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova—2012
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—2000
w00 9/1 p. 13-17

En Wõr Tõmak Ilo Nan In Kanan Eo An Anij!

“Im iber nan in drikanij, ar kabinlok e.”​—2 PITER 1:​19.

1, 2. Ta kar kanan eo jinointata kar je, im ta kar juõn ian kajitõk ko rar bõkliñtak?

JEHOVAH kar Unjen kanan eo jinointata kar je. Elikin an Adam im Eve kar jerawiwi, Anij ear jiroñlok serpent eo: “I naj likit kijirãt ikõtam im kõrã eo, im ikõtan ineõm im inen: e naj kokkure bõram, a kwo naj kokkure jimwin neen.” (Jenesis 3:​1-7, 14, 15) Enaj kar ellã ebeben ko mokta jen an kar lukkun wõr melele im jelã kin nan in kanan kein.

2 Nan in kanan in jinointata ear likit kejatdikdik eo emol kin armij ri jerawiwi. Tokelik Jeje ko rar kile Satan Devil eo einwõt “serpent eo jinointata.” (Revelation 12:​9, New World Translation) Ak wõn eo enaj kar Ine in kallimur eo an Anij?

Kabukõt Ine eo

3. Ewi wãwen an kar Abel jerbale tõmak eo an ilo kanan eo jinointata?

3 Ilo an jab einwõt jemen, Abel eo ear liki Anij ear jerbal tõmak eo an ilo kanan eo jinointata. Abel alikar ear kile bwe katorlok bõtõktõk enaj kar menin aikwiji ñan kalibubu jerawiwi. Kin menin tõmak ear kamakit e ñan an lelok im katok kin juõn menin mour im menin ear kamol an Anij buñburuen kake. (Jenesis 4:​2-4) Ak, ñan kile Ine eo kar kallimur kake menin ear bed wõt im juõn menin ittino.

4. Ta kallimur eo Anij ear lelok ñan Abraham, im ta eo ear kalikare ikijen Ine eo kar kallimur kake?

4 Jet 2,000 yiõ ko elikin ran ko an Abel, Jehovah ear lelok ñan ri patriarch eo Abraham kanan in kallimur in: “Ilo jerammõn I naj kejerammõn yuk, im ilo orlok I naj korlok ineõm einwõt iju ko ilõñ . . . Im ilo ineõm dri ailiñ otemjej i lõl re naj jerammõn.” (Jenesis 22:17, 18) Nan kein rej ekkejel lok wõt ibben Abraham kin jejjet in kitien kanan eo jinointata. Kar kalikar bwe kin Ine eo naj kar kõmman bwe jerbal ko an Satan en ejelok tokjeir ñan jidik im menin enaj kar walok ikijen lain in bwijin eo an Abraham. (1 Jon 3:8) “Kin wõt kallimur eo an Anij [Abraham] ear jab bere kin jabwe in tõmak” im bareinwõt Christian ri kennan ro jinoin an Jehovah “rar jab bõk kitien an jejjet kallimur eo.” (Romans 4:​20, 21; Hebrews 11:​39, NW) Ak, rar debij wõt air tõmak ilo nan in kanan eo an Anij.

5. Ilo wõn eo kallimur eo an Anij kin Ine eo ear jejjet kitien, im etke eindein am uak?

5 Ri jilek Paul ear kile Ine in kallimur eo an Anij ke ear je: “A kar kwalok kalimur ko ñõn Ebream, im ñõn inen. E jab ba, Im ñõn ine ko, einwõt kin elõñ; a einwõt kin juõn: ‘im ñõn ineõm, eo’ Kraist.” (Dri Galetia 3:​16) Ine eo me ikijen naj kar kajerammõn ailiñ ko kake ear jab kobaik aolep ro otemjej inen Abraham. Ro bwijin leo nejin Ishmael im maan ro nejin ikijen Keturah rar jab kajerbal ir ñan kajerammõn armij. Ine in kajerammõn eo ear itok ikijen leo nejin Isaac im leo jibũn Jacob. (Jenesis 21:12; 25:23, 31-​34; 27:18-​29, 37; 28:14) Jacob ear kwalok bwe “armij ro” renaj kar kiblie ñan Shiloh in bwijin Judah, ak Ine eo tokelik kar likit wõt ñan lain in bwijin eo an David. (Jenesis 49:10; 2 Samuel 7:​12-​16) Ri Jew ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar reimanlok ñan an juõn armij itok einwõt Messiah, ak Christ. (Jon 7:​41, 42) Im kanan eo an Anij kin Ine eo ear jejjet kitien ilo Nejin, Jesus Christ.

Messiah eo Ej Waloktok!

6. (a) Ewi wãwen ad melele kanan eo kin 70 week ko? (b) Ñããt im ewi wãwen an kar Jesus “kajemlok jerawiwi”?

6 Ri kanan Daniel ear lokbooke juõn kanan elap tokjen kin Messiah eo. Ilo yiõ eo kein kajuõn an Darius ri Persia eo, ear kile bwe 70-yiõ ko in jeebeplok eo an Jerusalem ear ebaklok ñan jemlokin. (Jeremiah 29:10; Daniel 9:​1-4, NW) Ilo ien eo ke Daniel ear jar, enjel eo Gabriel ear itok im kwalok bwe ‘jiljilimjuõnñoul week ko emwij beeki ñan kajemlok jerawiwi.’ Messiah eo enaj kar kajemlok ilo iolapen week eo kein ka 70. “Jiljilimjuõnñoul week ko in yiõ ko” ear ijjino ilo 455 B.C.E. ke King Artaxerxes I in Persia eo ear ‘jilkinlok ennan eo ñan bar kalek Jerusalem.’ (Daniel 9:​20-​27; Moffatt; Nehemaia 2:​1-8) Messiah eo enaj kar itok elikin 7 week ko koba 62 week ko. Yiõ kein 483 rar ijjino jen 455 B.C.E. ñan 29 C.E., ilo ien eo ke Jesus ear baptais im Anij ear kabit e einwõt Messiah eo, ak Christ. (Luk 3:​21, 22) Jesus ‘ear kajemlok jerawiwi’ ikijen an kar lelok mour eo an einwõt juõn binmour ilo yiõ eo 33 C.E. (Mark 10:45) Inem ej un ko ñan an wõr tõmak ilo nan in kanan eo an Anij!a

7. Ilo kajerbal Jeje ko, jitõñlok ñan wãwen an Jesus kar kajejjet kitien kanan eo kin Messiah.

7 Tõmak ilo nan in kanan eo an Anij ej kõmman bwe jen maroñ kile Messiah eo. Kin kanan ko relõñ kin Messiah eo ko ri jeje ro rar jei ilo Jeje ko in Hebrew, elõñ wõt iair rej jerbal ñan Jesus. Ñan wanjoñok: Jesus ear lotak jen juõn virgin ilo Bethlehem. (Aiseia 7:​14; Micah 5:​2, NW; Matu 1:​18-​23; Luk 2:​4-​11) Kar kirlok e jen Egypt, im niñniñ ro rar mõn ir elikin an lotak. (Jeremiah 31:15; Hosea 11:​1, NW; Matu 2:​13-​18) Jesus ear bõk nañinmij ko ad. (Aiseia 53:4; Matu 8:​16, 17) Einwõt kar kanan kake, ear deloñlok Jerusalem ion juõn kon in ass. (Zechariah 9:​9, NW; Jon 12:12-​15) Nan ko an ri jeje psalm ear jejjet kitieir elikin air wãkare ke ri tarinae ro rar ajeje nuknuk eo an ñan don im jokãlet eo ñan nuknuk aniloa eo an. (Sam 22:18; Jon 19:23, 24) Mol eo bwe di ko diin Jesus rar jab rup im bwe rar wãkare menin ear bareinwõt kajejjet kitien kanan eo. (Sam 34:20; Zechariah 12:​10, NW; Jon 19:33-​37) Men kein rej jejjo wõt wanjoñok ko kin kanan ko kin Messiah eo ko rar jerbal ñan Jesus ikijen kakõrmol kwojarjar eo an ri jeje Bible ro.b

Yokyokwe Messiah King eo!

8. Wõn eo ej Ran in Etto ko, im ewi wãwen an kar jejjet kitien kanan emwij je ilo Daniel 7:​9-​14? (NW)

8 Ilo yiõ eo kein kajuõn an King eo an ri Babylon Belshazzar, Jehovah ear kõtlok ñan ri kanan eo an Daniel juõn ettõnak im vision ko rekabwilõñlõñ. Moktata ri kanan eo ear lo emen kidu awia ko rekilep. Enjel eo an Anij ear kile ir einwõt “king ro emen,” im kin menin kalikar bwe rar pijaiki lajrak in kajur ko an lal in tok ilokan don. (Daniel 7:​1-8, 17, NW) Jeltokin Daniel ear lo Jehovah, “Ran in Etto ko,” ej jijet ilo throne in aibujuij. Ilo an ekajete kidu awia ko ilo jumaiki, ear bõk jerbal in iroij eo jen ir im kokkure kidu awia eo kein kemen. Inem jerbal in iroij eo ej indio ion “armij ro, dolul in ailiñ ko im konono ko” kar lelok ñan “juõn eo einwõt nejin armij.” (Daniel 7:​9-​14, NW) Juõn kanan emõn ej diõklok ñan likit ilo throne “eo Nejin armij,” Jesus Christ, ilo lañ ko ilo yiõ eo 1914!​—Matu 16:13.

9, 10. (a) Mõttan ko ekajjo wãweier ilo ettõnak eo kin annañin ekjap eo ear jitõñlok ñan ta? (b) Ewi wãwen am naj kar kameleleik jejjet in kitien kanan eo ilo Daniel 2:​44?

9 Daniel ear jelã bwe Anij ej “kamakit king ro im likit king ro.” (Daniel 2:​21, NW) Kin tõmak eo ilo Jehovah, “Ri Kwalok menin ittino ko,” ri kanan eo ear kalikar melelen ettõnak eo an King eo an Babylon Nebuchadnezzar kin juõn annañin ekjap kileplep. Mõttan ko reinjuõn jen don in enbwinin rar jitõñlok ñan jutakliñtak im wõtlok eo an kajur ko an lal in einwõt Babylon, Medo-Persia, Greece, im Rome. Anij ear bareinwõt kajerbal Daniel ñan kilajrake wãwen ko renaj walok ilo lal in laltak ñan ien kein ad im manlok.​—Daniel 2:​24-​30, NW.

10 “Ilo ran ko eliktata an king rein,” kanan eo ear ba, “Anij in lañ enaj kajutak juõn ailiñ eo rejamin kokkure. Im ailiñ in rejamin bar lelok ñan jabdewõt armij. Enaj kabedakilkil im likit juõn jemlok ñan ailiñ kein otemjelok, im e make enaj jutak ñan indio.” (Daniel 2:​44, NW) Ke “ejejjet ien ko an ailiñ ko” im jemlok ilo 1914, Anij ear kajutak Ailiñ in lañ iumin Christ. (Luk 21:24; Reveles̃õn 12:​1-5) Ikijen kajur in kwojarjar eo Ailiñ in Messiah “ejman” eo kar bukwelok jen “tol” eo an Anij kajur bõtata eo ijoko otemjelok. Ilo Armageddon ejman in enaj kokkure annañin ekjap eo im iriri ñan bũñalñal. Einwõt juõn tol in kien eo ej jelet “aolepen lal,” Ailiñ in Messiah eo enaj jutak ñan indio.​—Daniel 2:​35, 45, NW; Reveles̃õn 16:14, 16.c

11. Ukõt mõran eo an Jesus kar juõn lolokjen lok iman in ta, im ta eo vision eo ear jelet Peter kake?

11 Kin an lemnak kin an Ailiñ eo an iroij, Jesus ear jiroñlok ri kalor ro an: “Emol Ij ba ñõn kom, Jet ian ro rej jutõk ijin, re jamin erjoñ mij, ñõn ien eo re naj lo Nejin armij ej itok ilo An ailiñ.” (Matu 16:28) Jiljino ran ko tokelik, Jesus ear bõk Peter, James, im John ñan loan juõn tol ijo ear ukõt mõran ie iman mejeir. Ke juõn kõdo emeram ear kalibubu ri jilek ro, Anij ear keañ: “E in Nejiõ jitenburu iba, I buñburuõ kake; komin eoroñ E.” (Matu 17:​1-9; Mark 9:​1-9) Juõn lolokjen eo lok iman kin aibujuij in Ailiñ eo an Christ! Ejelok bwilõñ Peter ear jitõñlok ñan vision in ekabwilõñlõñ im ba: “Im iber nan in drikanij, ar kabinlok e.”​—2 Piter 1:​16-​19.d

12. Etke ien in elaptata bwe ej ien ñan kalikar tõmak eo ilo nan in Anij?

12 “Nan in rikanij” alikar ekoba ejjab kanan ko ilo Jeje ko ilo Hebrew wõt kin Messiah eo ak bareinwõt ennan eo an Jesus bwe enaj itok “kin kajur im aibujuij elap.” (Matu 24:30) Ukõt mõran eo ej kamol nan in kanan eo kin aibujuij in itok eo an Christ ilo kajur in Ailiñ eo. Ejjabto, alikar eo an ilo aibujuij enaj melelen jorrãn ñan ro ejelok air tõmak im jerammõn ñan ro rej jerbale tõmak. (2 Dri Tessalonika 1:​6-​10) Jejjet in kitien kanan eo ilo Bible ej kamol bwe men kein rej “ran ko eliktata.” (2 Timote 3:​1-5, 16, 17; Matu 24:​3-​14) Einwõt Ri Jerbale Jemlok eo Eutiej an Jehovah, Michael, eo ej Jesus Christ, ej jutak im bojak ñan bõktok juõn jemlok ñan jukjuk im bed in enana ilo “eñtan eo elap.” (Matu 24:21; Daniel 12:​1, NW) Inem, menin, emol ej ien eo ñan kalikar bwe ewõr ad tõmak ilo nan in kanan eo an Anij.

Debij Wõt Tõmak ilo Nan in Kanan eo An Anij

13. Ta eo emaroñ jibañ kij debij wõt yokwe eo ad ñan Anij im debij wõt an mour tõmak eo ad ilo nan eo an?

13 Emol jaar ilbõk ke jaar jino katak kin jejjet in kitien nan in kanan eo an Anij. Ak jen ien eo tõmak eo ad ear diklok ke im yokwe eo ad ear mololok? Jen jab oktak im einwõt Christian ro ilo Ephesus ro rar ‘ilok jen yokwe eo kar ibbeir ilo jinoin.’ (Reveles̃õn 2:​1-4) Jekdon ewi toan ad kar jerbal ñan Jehovah, jemaroñ bõk kain jorrãn rot in mae ien jej ‘bukõt mokta ailiñ in Anij im kwojarjar eo an’ bwe jen kakoni menin aorõk ko ilo lañ. (Matu 6:​19-​21, 31-​33) Niknik katak Bible, ekkeini bõk kunad ilo kwelok ko an Christian, im kijejeto ilo makitkit in jerbal in kwalok nan eo an Ailiñ eo enaj jibañ kij debij wõt yokwe eo ad ñan Jehovah, ñan Nejin, im ñan Jeje ko. (Sam Ko 119:105; Mark 13:10; Dri Hibru 10:24, 25) Ilo oktan, menin enaj kejbãrok an mour wõt tõmak eo ad ilo nan in Anij.​—Sam Ko 106:12.

14. Christian ri kabit ro ewi wãwen air bõk jinekjej kin tõmak eo air ilo nan in kanan eo an Jehovah?

14 Einwõt an kar jejjet kitien nan in kanan eo an Anij ilo ien eo emotlok, eindein emaroñ wõr ad tõmak ilo men eo ej kanan kake kin ilju eo ej itok. Ñan wanjoñok, bed eo an Christ ilo aibujuij in Ailiñ eo kiõ ej juõn men eo emol, im Christian ri kabit ro rar tiljek wõt ñan mij rar lo an jejjet kitien kanan in kallimur eo: “Eo ej bõk anjo, I naj lelok ñõn e bwe en mõña jen leen wijki in mour, eo ej ilo Paredais an Anij.” (Reveles̃õn 2:​7, 10; 1 Dri Tessalonika 4:​14-​17) Jesus ej kõtlok an rein rej bõk anjo jerammõn eo “mõña jen leen wijki in mour” ilo “paredais an Anij.” Ilo jerkakbiji eo air im ikijen Jesus Christ, rej bõk mõttan jab wabanban im jab nana eo Jehovah ear kõtlok, “Kiñ eo ej mour wõt jen in drio ñõn in drio, e jab wabanban, im je ban lo E, eo E mõke wõt Anij.” (1 Timote 1:​17; 1 Dri Korint 15:50-​54; 2 Timote 1:​10) Juõn ãjinkij elap kin yokwe eo air ejjab mij kin Anij im tõmak eo ejjab makitkit ilo nan in kanan eo an!

15. Ilo wõn eo bedbedin “lal eo ekãl” emwij ejaake, im wõn ro rej mõttair?

15 Jidik wõt ien elikin an mij ri kabit ro retiljek kar kajerkakbiji ir ñan loan “paredais an Anij” ilañ, bwen Israel eo ilo jitõb ion lal kar kanemkwoje jen “Babylon Elap,” jukjuk im bed in kabuñ wan eo an lal. (Reveles̃õn 14:8; Dri Galetia 6:​16) Ilo ir bedbed in “lal eo ekãl” ear ejaak. (Reveles̃õn 21:1) Kin menin “juõn ene” kar bõkmantak, im kar kaleke ñan loan juõn paredais ilo jitõb eo ej eddeklok ibelakin lal rainin. (Aiseia 66:8) Ñan loan jarlepju in ro rej koba ibben don einwõt sheep in Israel eo ilo jitõb rej ibweptok kiõ, “ilo mõttan eo eliktata in ran ko.”​—Aiseia 2:​2-4; Zechariah 8:​23, NW; Jon 10:16; Reveles̃õn 7:9.

Ilju eo An Armij kar Kanan Kake ilo Nan in Kanan eo An Anij

16. Ta kõtmene in jerammõn ko an ro rej tiljek ilo air jurake ri kabit ro?

16 Ta kõtmene in jerammõn ko an ro rej tiljek ilo air jurake ri kabit ro? Ir bareinwõt ewõr air liki nan in kanan eo an Anij, im kejatdikdik eo air ej bed ion air deloñlok Paredais eo ilal. (Luk 23:39-​43) Ijin renaj idak jen juõn “river in dren in mour” eo ej letok mour im naj lo kemour jen “bwilkõn wijki ko” kar kalbwini iturin. (Reveles̃õn 22:​1, 2) Elañe ewõr juõn am kejatdikdik eo emõn einwõt in, kwon etal wõt im kalikar yokwe eo emũlal ñan Jehovah im tõmak ilo nan in kanan eo an. Kwon ian ro rej lo lañliñ eo ejjab bõjrak kin mour indio ilo Paredais eo ilal.

17. Mour ilo Paredais eo ilal enaj koba ta jerammõn ko?

17 Armij jab wãppen rejjab maroñ lukkun kalikar mour eo ilo Paredais eo ilal ej itok, ak nan in kanan eo an Anij ej letok ñan kij jelãlokjen eo ñan loan jerammõn ko emwij keboji ñan armij ro rej bokake. Ñe Ailiñ in Anij ej iroij ilo ejelok jumae im ankil an rej kõmanmõn ion lal einwõt ilañ, ejelok armij nana​—ejelok, jab meñe menin mour ko​—renaj “kaeñtan ak kõmman jorrãn.” (Isaiah 11:9; NW, Matu 6:​9, 10) Ro ettã burueir renaj jolet lal, im “re naj kalõñliñ ir mõke kin ainemõn elõñlok.” (Sam Ko 37:11) Ñitta ko relõñ rejamin bed, bwe “e naj lõñ korn ion lal; ion jabõn tol ko renaj jiõblok.” (Psalm 72:​16, NW) Ejamin bar wõr dennin kemjalal kin enaj torlok kin buromõj. Nañinmij enaj jako, im meñe mij enaj ejelok. (Aiseia 33:24; Reveles̃õn 21:4) Kwo maroñ ke kalmenlokjen​—ejelok doctor, ejelok uno, ejelok hospital ak dolul ko in mõjno in lemnak, ejelok kallip ri mij. Juõn kõtmene in jerammõn emõn!

18. (a) Kin ta eo kar kamol ñan Daniel kake? (b) Ta naj ijo “jikin” Daniel?

18 Meñe lũp ko lũpen armij naj jojen kobbair einwõt mij naj lelok ñan jerkakbiji. Armij eo ewãnik Job ear wõr ibben juõn kejatdikdik eo einwõt in. (Job 14:14, 15) Eindein kar ri kanan Daniel, bwe enjel eo an Jehovah ear lelok ñane menin kamol eo ej kainemõn: “A kin kwe make, kwon ilok ñan jemlokin; im kwo naj kakkije, ak kwo naj jutak kin ijo jikim ilo jemlokin ran ko.” (Daniel 12:​13, NW) Daniel ear karejar ñan anij ilo tiljek mae jemlokin ien mour eo an. Kiõ ej kakkije ilo mij, ak enaj “jutak” ilo “jerkakbiji eo an ro rewãnik” ilo ien thousand yiõ in Iroij eo an Christ. (Luk 14:14) Ta naj ijo “jikin” Daniel? Eokwe, ilo an jejjet kitien Paredais eo, kanan eo an Ezekiel ej kalikar bwe aolep armij ro an Jehovah enaj wõr juõn jikiir, meñe ene eo naj ajeje ilo ejelok kalijeklok im ilo wãwen lajrak. (Ezekiel 47:⁠13–​48:​35, NW) Inem Daniel enaj wõr juõn jikin ilo Paradise, ak ijo jikin enaj jelet elaplok jen baj ene wõt. Enaj koba ijo jikin ilo karõk eo an Jehovah.

19. Ta eo ej menin aikwij ñan mour ilo Paredais eo ilal?

19 A ta kin kwe im ijo jikim? Elañe ewõr am tõmak ilo Nan in Anij, Bible eo, bõlen kwoj kijoror in mour ilo Paredais eo ilal. Kwo maroñ kalmenlokjen kin kwe make kin am bed ijo, lañliñ kin elõñ menin jerammõn ko ie, kejbãrok lal eo, im ilo lañliñ karuwaineneiktok ro rar mij. Eokwe ke, Paredais ej ijo jikin armij. Anij ear kõmanmõn armij ro ruo moktata ñan air mour ilo juõn jikin eo einwõt in. (Jenesis 2:​7-9) Im ej kõnan bwe armij ro rej kiblie ren jokwe indio ilo Paredais. Kwon jerbal ke ijelman Jeje ko bwe kwon maroñ ibwiljin billion armij ro renaj jokwe ion Paredais eo ilal? Kwo maroñ bed ijo elañe ewõr am yokwe eo emol ñan Jemed ilañ Jehovah, im kijenmij wõt ilo am tõmak ilo nan in kanan eo an Anij.

[Kamelele ko itulal]

a  Lale chapter 11 in book eo Pay Attention to Daniel’s Prophecy! (Kanuij Lale Kanan eo an Daniel) im “Jiljilimjuõnñoul Week ko” ilo book eo Insight on the Scriptures, (Jelã im Melele kin Jeje ko) jeje in Watchtower Bible im Tract Society eo an New York, Inc.

b  Lale “All Scripture Is Inspired of God and Beneficial,” (Jeje ko Otemjej Emwij Litok kin Kakõrmol an Anij im Ewõr Tokjeir) page ko 343-4, jeje in Watchtower Bible im Tract Society eo an New York, Inc.

c  Lale chapter 4 im 9 in book eo Pay Attention to Daniel’s Prophecy! (Kanuij Lale Kanan eo an Daniel)

d  Lale ennan eo title in “Pay Attention to God’s Prophetic Word,” (Kanuij Lale Nan in Kanan eo an Anij) ej walok ilo Imõniaroñroñ eo an July 1, 2000.

Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?

• Ta kar kanan jinointata, im kar wõn eo Inen kallimur eo?

• Ta kar jet ian kanan ko kin Messiah eo ear jejjet kitieir ilo Jesus?

• Ewi wãwen an naj jejjet kitien Daniel 2:​44, 45?

• Nan in kanan eo an Anij ej jitõñlok ñan ilju eo ñan armij ro rej kiblie?

[Pija ilo page 16]

Kwoj kejatdikdik ke ñan jokwe ilo Paredais eo ilal?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share