Ewi Debakbakin Yokwe Eo Am?
“Kwon yokwe dri turõm im einwõt kwe.”—MATU 22:39.
1. Elañe jej yokwe Jehovah, etke ej aikwij bareinwõt mol bwe jej yokwe ri turid?
KE kar kajitõkin Jesus kin ewi kien eo elaptata, ear uak: “Kwon yokwe Iroij [Jehovah] am Anij kin aolepen buruõm im kin aolepen am, im kin am lemnok otemjej.” Inem, ear elij kien eo kein karuo einlok wõt eo mokta: “Kwon yokwe dri turõm im einwõt kwe.” (Matu 22:37, 39) Aet, yokwe ri turin ej kakõlle eo kakõllan juõn ri Christian. Emol, elañe jej yokwe Jehovah jej aikwij yokwe ri turid. Etke? Kinke jej kwalok ad yokwe Anij ilo ad bokake Nan eo an, im Nan eo an ej kakien kij bwe jen yokwe ri turid. Kin men in, elañe jejjab yokwe ro jeid im jatid maan im kõrã, ejjab maroñ mol ad yokwe Anij.—Dri Rom 13:8; 1 Jon 2:5; 4:20, 21.
2. Kin kain yokwe rot jej aikwij yokwe ri turid?
2 Ke Jesus ear ba bwe jej aikwij yokwe ri turid, ear konono elaplok jen baj juõn jimjera wõt ibbeir. Im ear jitõñlok ñan juõn yokwe me ear oktak jen eo ear bed iloan family ko ak ikõtan juõn emaan im juõn kõrã. Ear konono kin yokwe rot eo me Jehovah ear kwaloke ñan ri karejar ro emwij wujleplok air mour im eo rej kwaloke ñan e. (Jon 17:26; 1 Jon 4:11, 19) Juõn scribe an ri Jew—eo, einwõt Jesus ear kile, ear emõn an konono—ear errã ibben Jesus bwe yokwe ñan Anij ej aikwij “kin aolepen buruõm, im kin aolepen am, im kin aolepen am lolãtãt, im kin aolepen am kajur.” (Mark 12:28-34) Ear jimwe. Yokwe eo juõn ri Christian ej kaddeke ñan Anij im ñan ri turin jimor ej kitibuj eñjake im lolãtãt ko ad. Ej eñjake ilo buruen im lolãtãt eo an ej tel e.
3. (a) Ewi wãwen Jesus ear katakin juõn “emaan elap an jelã Kien eo” bwe ej aikwij debakbaklok lemnak eo an kin wõn eo ri turin? (b) Ewi wãwen wanjoñok eo an Jesus ej jerbal ñan ri Christian ro rainin?
3 Einwõt Luke ear report, ke Jesus ear ba bwe jej aikwij yokwe ri turid, “juõn emaan elap an jelã Kien eo” ear kajitõk: “Wõn eo dri turu?” Jesus ear uake ilo an kajerbal juõn parable. Juõn emaan kar mõne, kwote, im likit e kaptatan mij iturin ial eo. Mokta juõn priest inem juõn ri Levi rar etetal iturin. Irro jimor rar kajekdone. Eliktata, juõn ri Samaria ear itok, lo leo ejorrãn, im kwalok elap joij ñan e. Wõn iairjil ej ri turin leo ear jorrãn? Uak eo ear alikar. (Luke 10:25-37, New World Translation) Bõlen leo me ear lukkun jelã Kien eo ear ilbõk in roñ an Jesus ba bwe juõn ri Samaria ear maroñ juõn ri turin emõnlok jen juõn priest im juõn ri Levi. Alikar, Jesus ear kõnan jibañ leo ñan kwalok yokwe ri turin ilo juõn wãwen elaplok. Ri Christian ro bareinwõt rej kwalok yokwe rot in. Lemnak kin aolep ro rej koba ilo yokwe eo air.
Yokwe Iloan Family eo
4. Ia eo, moktata, juõn ri Christian ej aikwij jerbale yokwe?
4 Ri Christian ro rej yokwe ro uan family ko air—limaro rej yokwe lõmaro beleir, lõmaro rej yokwe limaro beleir, ro jemen im jinen rej yokwe ajiri ro nejiir. (Ekklisiastis 9:9; Dri Epesõs 5:33; Taitõs 2:4) Emol, lukluk in yokwe ej bed ilo enañin aolep family ko. Bõtab, report ko kin mour in belele ko rejorrãn, mõn eo belen, im jerwan ak mõn ajiri ro rej kwalok bwe family ko kiõ rej bed iumin ijjibed ko relap, im eñjake ko me ekkã an family ko kwaloki remaroñ jab bwe ñan kõmman bwe ren bed ibben don. (2 Timote 3:1-3) Ñan kõmman bwe en wõr tõbrak ilo mour in family eo air, ri Christian ro rej aikwij yokwe rot eo me ewõr ibben Jehovah im Jesus.—Dri Epesõs 5:21-27.
5. Ñan wõn eo ro jemen im jinen rej reilok ñan e ñan bõk jibañ in kakajiririk ro nejiir, im ta kar tokjen ñan elõñ iair?
5 Christian ro jemen im jinen rej watõk ro nejiir einwõt juõn men in aorõk letok in Jehovah, im rej reilok ñan e ñan bõk jibañ in kakajiririk ir. (Sam 127:3-5; Jabõn Kennan Ko 22:6) Ilo wãwen in rej kaddek yokwe in Christian, eo ej jibañ ir ñan kejbãrok ro nejiir jen manit ko renana me jodikdik ro rej bo kaki. Tokjen men in, elõñ Christian ro jemen im jinen rar lo lañliñ einlok wõt eo an juõn jinen ilo ailiñ in Netherlands. Elikin an aluije an leo nejin baptais—juõn ian 575 ro rar baptais ilo Netherlands ilo yiõ eo lok—ear je nan kein: “Ilo ien eo, jibadbad eo aõ iumin yiõ ko 20 ear wõr tõbrak. Aolep ien im kajur—im bareinwõt eñtan, kate, im buromõj—kar melokloki.” Elap an mõnõnõ bwe ladik eo nejin ear make kãlet ñan an karejar ñan Jehovah. Laplok in 31,089 ri kwalok ro me rej report jerbal in kwalok nan eo air ilo Netherlands ilo yiõ eo lok ej koba elõñ ro rar katak ñan yokwe Jehovah jen ro jemeir im jineir.
6. Ewi wãwen yokwe in Christian emaroñ kakajurlok lukluk in mour in belele?
6 Paul ear ba bwe yokwe ej “ken lukwõj ej kowãppemi,” im emaroñ kejbãrok burukuk in mour in belele meñe ilo ien kein renana. (Dri Kolosse 3:14, 18, 19; 1 Piter 3:1-7) Ke juõn emaan ilo Rurutu, juõn ene edik enañin 450 mile ko jen Tahiti, ear jino katak Bible ibben ri Kennan ro an Jehovah, lio belen ear lap an jumae. Eliktata, lio ear bõk ajiri ro, ilok jen leo, im etal ñan Tahiti im jokwe ie. Ak, leo ear kwalok wõt an yokwe ilo an keini an jilkinlok money ñan lio im telephone lok ñan e im kajitõk elañe ewõr jabdewõt men e ak ajiri ro rar aikwiji. Ilo wãwen in ear kõmman joñan an maroñ ñan kajejjet eddo in Christian ko an. (1 Timote 5:8) Ien otemjej ear jar bwe family eo an en bar koba ibben don, im eliktata lio belen ear jeblak. Ke ear jeblak, leo ear jerbal ibben lio ilo “yokwe, kijenmij, im inemõn.” (1 Timote 6:11) Ilo 1998, leo ear baptais im tokelik ear lap an mõnõnõ ke lio belen ear errã ñan an katak Bible. Katak eo kar juõn ian 1,351 kar kõmmani ilo territory eo iumin ra eo ilo Tahiti ilo yiõ eo lok.
7. Ekkar ñan juõn emaan ilo Germany, ta eo ear kakajurlok mour in belele eo an?
7 Ilo Germany juõn emaan ear jumae itoklimo eo an lio belen ilo mol eo ilo Bible im ear tõmak bwe ri Kennan ro an Jehovah rar kõnan mone. Bõtab, tokelik ear jeje ñan armij eo moktata ear konono ibben lio belen: “Kommol kin am kwalok kajjen ri Kennan ro an Jehovah ñan lio beleiõ. Ilo jinoin, iar inebata kinke iar roñ elõñ men ko renana kake ir. Ak kiõ, elikin aõ bed ilo kwelok ko ibben lio beleiõ, ij kile bwe iar bwid. Ij jelã bwe ij roñ kin mol eo, im ear kõmman bwe en kajurlok mour in belele eo amro.” Aolep 162,932 ri Kennan ro an Jehovah ilo Germany—im 1,773 ilo ailiñ ko iumin ra eo ilo Tahiti—rej koba elõñ family ko rej burukuk ilo yokwe eo ekwojarjar.
Yokwe Christian Ro Jeid im Jatid
8, 9. (a) Wõn eo ej katakin kij ñan yokwe ro jeid im jatid, im yokwe in ej kamakit kij ñan kõmman ta? (b) Kwalok juõn wanjoñok kin ewi wãwen yokwe emaroñ jibañ ro jimjãn jimjatin ñan rejetak don?
8 Paul ear ba ñan ri Christian ro ilo Thessalonica: “Anij e ar katakin kom bwe komin yokwe dron.” (1 Dri Tessalonika 4:9) Aet, ro “Anij e ar katakin” ir rej yokwe don. (Aiseia 54:13) Rej kwalok yokwe ilo kõmman ko air, einwõt Paul ear kwalok kake ke ear ba: “Kin yokwe komin korijer ñõn dron.” (Dri Galetia 5:13; 1 Jon 3:18) Men in rej kõmmane, ñan wanjoñok, ñe rej lolok ro jeiir im jatiir maan im kõrã renañinmij, rejañ ro rej buromõj, im rejetak ro remõjno. (1 Dri Tessalonika 5:14) Yokwe in Christian eo ad emol ej kowõnmanlok bed im eddeklok eo an paradise eo ad ilo jitõb.
9 Ilo Ancón Congregation—juõn ian 544 congregation ko ilo Ecuador—brother ro rar kwalok air yokwe ilo juõn wãwen ekeie. Juõn abañ ikijen money ear kõmman bwe en ejelok jikin jerbal im money an brother rein, inem ri kwalok ro rar bebe ñan kabudget ilo air wiakake mõñã ko ñan ri eñwõd ro ilo bukwon eo ke rar rol jen air eñwõd ilo boñ. Aolep rar jibañ don, ekoba ajiri ro. Rar aikwij ijjino ilo 1:00 a.m. ñan keboje mõñã ko bwe en mwij air kõmãte mokta jen 4:00 a.m. ke ri eñwõd ro rar jeblak. Money ko me brother ro rar kabudget kaki rar ajeji ekkar ñan aikwij ko air. Jibañ don rot kein rej kwalok yokwe in Christian eo emol.
10, 11. Ewi wãwen jemaroñ kwalok yokwe ñan ro jeid im jatid jejaje kajjiir?
10 Bõtab, yokwe eo ad ejjab ñan ri Christian ro wõt im jej jelã kajjiir. Ri jilek Peter ear ba: “Komin yokwe aolep ro jimjãn jimjatin.” (1 Peter 2:17, NW) Jej yokwe aolep ro jeid im jatid maan im kõrã kinke rej aolep ri kabuñ ro mõttad ñan Jehovah Anij. Ien abañ ko rej letok ien eo emõn ñan kwalok yokwe in. Ñan wanjoñok, ilo yiõ in jerbal eo 2000, ibwijleplep ko relap rar kokkure Mozambique, im juõn tarinae ikõtan bwij ko ilo Angola kar kõmman bwe elõñ en jeramel. Wãwen kein rar jelet juõn oran elap in 31,725 brother ro ilo Mozambique im 41,222 ilo Angola. Kin men in, ri Kennan ro ilo ailiñ eo iturin ilo South Africa kar jilkinlok elõñ kein jibañ ko ñan kadiklok eñtan ko an ro jeiir im jatiir ilo ailiñ kein rar jorrãn. Mõnõnõ eo air ñan jabawõt kin “jerammõn” ko air ñan brother ro rej bed ilo aikwij ej kwalok yokwe eo air.—2 Dri Korint 8:8, 13-15, 24.
11 Jej lo yokwe, bareinwõt, ñe brother ro ilo elõñ ailiñ ko rej jabawõt ñan kalek Kingdom Hall im Assembly Hall ko ilo ene ko rejeramel. Juõn wanjoñok kin men in ej ilo Solomon Islands. Meñe kar wõr elap keojaljal, Solomon Islands ear lo juõn 6-percent laplok in ri kwalok ro ilo yiõ eo lok, im juõn oran elaptata in 1,697 ri kwalok ro. Rar aikwiji juõn Assembly Hall. Meñe elõñ ri ene eo rar ko, volunteer ro (ro rej mõnõnõ in jibañ) jen Australia rar itok ñan jibañ in kalek Assembly Hall eo. Tokelik, volunteer ro rar aikwij jeblak, ak mokta rar aikwij kar kamineneik brother ro ilo bukwon eo ñan kamwijlok foundation eo. Mõttan ekkal eo kõmman jen steel ededelok kar kõmmane (ak jañin kar kõlaake ibben don) im jilkinloke jen Australia, im kamwijlok in kaleke mwin emõn ñan kabuñ—ilo juõn ien ke elõñ moko kar jab kadedeloki—naj juõn kennan emõn ñan ãt eo etan Jehovah im ñan yokwe eo an ro jeid im jatid.
Einwõt Anij, Jej Yokwe Lal In
12. Ewi wãwen jej kajeoñe Jehovah ikijen lemnak eo ad ñan ro rejjab bed ilo nukin tõmak?
12 Yokwe eo ad ej ñan family eo ad im dolul in jimjeid jimjatid wõt ke? Jaab, jab elañe jej “dri kajeoñwe Anij.” Jesus ear ba: “Bwe kin an Anij yokwe lõl, E ar letok juõn wõt Nejin E ar keutak, bwe jabrewõt eo ej liki E en jab joko, a en mour in drio.” (Dri Epesõs 5:1; Jon 3:16) Einwõt Jehovah Anij, jej jerbal ilo yokwe ñan armij otemjej—ekoba ro rejjab bed ilo ejja tõmak eo wõt. (Luk 6:35, 36; Galetia 6:10) Ikijen wãwen in elaptata, jej kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo im jiroñ ro jet kin tokjen yokwe eo elap an Anij ilo etair. Men in emaroñ walok ilo lomor ñan jabdewõt eo ej roñjake.—Mark 13:10; 1 Timote 4:16.
13, 14. Ta jet experience ko an ro jeid im jatid ke rar kwalok yokwe ñan ro rejjab ri Kennan ro, meñe ear lap an bin ñan air kõmmane?
13 Lemnak kin emen ri kwalok special pioneer ro ilo Nepal. Kar karõk rein ñan air jerbal ilo juõn jikin kwelok ilo turak turilik in ailiñ eo, im iumin lalem yiõ ko kiõ, rar kwalok air yokwe ilo air kwalok nan ilo jikin kwelok eo im bukwon ko iturin. Ñan jerbal ilo territory eo air, ekkã air ito-itak iumin elõñ awa ko ion bicycle ko air iumin det enañin 100 degree Fahrenheit. Yokwe eo air im “niknik ilo jerbal emõn” ear walok ilo tokjen ko remõn ke ear jutak juõn kumi in book study ilo juõn ian bukwon kein. (Dri Rom 2:7) Ilo March 2000, 32 armij rar itok ñan roñjake public talk eo an circuit overseer eo ear lolok ir. Ilo Nepal ear wõr juõn laplok in 430 ri kwalok ro ilo yiõ eo lok—juõn laplok in 9 percent. Alikar Jehovah ej kajerammõn kijejeto eo ej yokwe an brother ro ilo ene eo.
14 Ilo Colombia temporary (rej jerbal iumin jet wõt alliñ ko) special pioneer ro rar kwalok nan ibwiljin Wayuu Indian ro. Ñan air kõmman men in, rar aikwij katak bar juõn kajin, ak itoklimo eo air ej yokwe ear lo jerammõn ke 27 rar bed ilo kwelok in public talk eo meñe ear lap an wõt. Kijejeto rot in me pioneer rein rar kwaloke ear jibañ ñan kõmman juõn laplok in 5-percent ilo Colombia im juõn laplok in 107,613 ri kwalok ro. Ilo Denmark juõn sister eritto ear kõnan jaketo-jaketak news eo emõn ibben ro jet, ak ear handicap. Ilo an jab ebwer, ear lo armij ro rej itoklimo ilo an jeje letter ko. Ilo ran kein, ej jeje letter ko ñan 42 armij ro im ej kõmman 11 Bible study ko. Ej ibwiljin oran eo elaptata in 14,885 ri kwalok ro me rar report jerbal in kwalok nan eo air ilo Denmark ilo yiõ eo lok.
Yokwe Ri Kijirãt Ro Am
15, 16. (a) Ekkar ñan men eo Jesus ej ba, ej aikwij ewi debakbakin yokwe eo ad? (b) Ewi wãwen brother ro rej tel ilo dolul eo ad rar jerbal ilo juõn wãwen ej yokwe ibben juõn armij eo ear kinaak ilo riap nae ri Kennan ro an Jehovah?
15 Jesus ear jiroñ juõn emaan eo elukkun jelã Kien eo bwe juõn ri Samaria remaroñ watõke einwõt juõn ri turin. Ilo Katak eo an ion Tol eo, Jesus ear bõk juõn buñten nee elaplok ke ear ba: “Kom ar roñ bwe ar ba, Kwon yokwe dri turõm, im kitõtõkake dri kijirãte yuk. A Ij ba ñõn kom, Komin yokwe ro dri kijirãte kom, im jar kin ro rej matõrtõr kom; Bwe komin ro nejin Jememiuij i lõñ.” (Matu 5:43-45) Meñe juõn armij ej jumae kij jej kate kij ñan “anjo jen nana kin emõn.” (Dri Rom 12:19-21) Elañe emaroñ, jej jaketo-jaketak ibben men eo eaorõktata ibbed, mol eo.
16 Ilo Ukraine juõn katak ilo newspaper eo Kremenchuk Herald ear konono kin ri Kennan ro an Jehovah einwõt juõn kumi ekauwatata. Men in ear eddo kinke ilo Europe jet rej konono kin ri Kennan ro an Jehovah ilo wãwen in bwe ren maroñ kareel armij ñan tõmak bwe rej aikwij kõmman joñan ak kemo makitkit ko an ri Kennan ro. Kin men in, rar kebak editor eo im kajitõk elañe emaroñ je juõn ennan ñan kajimwe katak eo. Ear errã, ak ibben ennan eo, ear je bwe katak eo mokta ear bedbed ion mol ko. Inem brother ro rej tel ilo dolul eo rar bar kebak e kin kamelele ko relaplok. Eliktata, editor eo ear kile bwe katak eo mokta ear bwid, im ear je juõn ennan ñan kariap katak eo mokta. Jerbal ibben ilo mol im ilo joij kar wãwen eo ej yokwe ñan jerbale wãwen in, im ear tellok ñan juõn tokjen emõn.
Ewi Wãwen Jemaroñ Kaddek Yokwe
17. Ta eo ej kalikar bwe emaroñ jab bidodo ien otemjej ñan jerbal ilo yokwe ibben ro jet?
17 Ñe ej lotak juõn niñniñ, emõkaj an jemen im jinen yokwe. Jerbal ilo yokwe ibben ro reritto ejjab juõn men ej baj walok ilo mõkaj ien otemjej. Eñin unin ekkã an Bible elijinmen an jiroñ kij ñan yokwe don—ej juõn men jej aikwij kaddeke. (1 Piter 1:22; 4:8; 1 Jon 3:11) Jesus ear jelã bwe yokwe eo ad naj bed ilo melejoñ ke ear ba bwe jej aikwij jeorlok bwid ko an ro jeid im jatid “ñõn jiljilimjuõnñoul alen jiljilimjuõn.” (Matu 18:21, 22) Paul bareinwõt ear rejañ kij ñan “jolok nana jen dron” im “komin meamiwõr ñõn dron.” (Dri Kolosse 3:12, 13) Jebata rej jiroñ kij: “Komin lorlok yokwe”! (1 Dri Korint 14:1) Ewi wãwen jemaroñ kõmman men in?
18. Ta eo enaj jibañ kij ñan kaddeklok yokwe kin ro jet?
18 Mokta, jemaroñ lemnak ien otemjej kin yokwe eo ad ñan Jehovah Anij. Yokwe in ej juõn un ekajur ñan yokwe ri turid. Etke? Kinke ñe jej jerbal ilo juõn wãwen ej yokwe, men in ej kwalok ilo emõn ñan Jemed ilañ im ej bõktok aibujuij im nebar ñan e. (Jon 15:8-10; Dri Pilippai 1:9-11) Kein karuo, jemaroñ kajeoñ in lo men ko ekkar ñan wãwen eo Jehovah ej loi. Ien otemjej jej jerawiwi, jej jerawiwi nae Jehovah; ak, ien otemjej ej jeorlok ad bwid im ej yokwe wõt kij. (Sam 86:5; 103:2, 3; 1 Jon 1:9; 4:18) Elañe jej bõk lemnak eo an Jehovah, jenaj mõnõnõ in yokwe ro jet im jeorlok bwid ko air nae kij. (Matu 6:12) Kein kajilu, jemaroñ jerbal ibben ro jet einwõt jekõnan bwe ren jerbal ibbed. (Matu 7:12) Kin ad jab wãppen, ekkã ad aikwij bõk jeorlok bwid. Ñan wanjoñok, ñe jej ba men ko me rej kõmetak ro jet, jej kejatdikdik bwe renaj melele im kememej bwe armij otemjej rej jerawiwi kin loir jet ien. (Jemes 3:2) Elañe jekõnan bwe ro jet ren jerbal ibbed ilo yokwe, jej aikwij jerbal ibbeir ilo yokwe.
19. Ewi wãwen jemaroñ bukõt jibañ jen jitõb kwojarjar ilo ad kaddeklok yokwe?
19 Kein kemen, jemaroñ bukõt jibañ jen jitõb kwojarjar kinke yokwe ej juõn ian leen jitõb. (Dri Galetia 5:22, 23) Jimjera ko, eñjake ko ñan family eo, im yokwe ikõtan juõn maan im kõrã ekkã air walok ilo mõkaj. Ak jej aikwiji jibañ jen jitõb kwojarjar ñan kaddek yokwe eo me ewõr ibben Jehovah, yokwe eo ej kein lukwõj ej kowãppemi. Jemaroñ bukõt jibañ jen jitõb kwojarjar ilo ad read Bible eo ej kakõrmol an Anij. Ñan wanjoñok, elañe jej katak kin mour eo an Jesus, jenaj lo wãwen eo ear jerbal ibben armij, im jemaroñ katak ñan kajeoñe e. (Jon 13:34, 35; 15:12) Bareinwõt, jemaroñ kajitõk ibben Jehovah kin jitõb kwojarjar, elaptata ilo wãwen ko me ebin ad emmakit ilo juõn wãwen ej yokwe. (Luk 11:13) Eliktata, jemaroñ bed ebak ñan congregation in Christian. Ad bed ibben ro jeid im jatid maan im kõrã rej yokwe naj jibañ kij ñan kaddek yokwe.—Jabõn Kennan Ko 13:20.
20, 21. Ta wãwen eo elaptata ri Kennan ro an Jehovah rar kwalok yokwe ilo yiõ in jerbal eo 2000?
20 Yiõ eo lok, kar wõr juõn oran elaptata in 6,035,564 ri kwalok ro kin news eo emõn ibelakin lal. Ri Kennan ro an Jehovah rar kajerbal 1,171,270,425 awa ko ñan bukõt armij ro kajjojo ñan jiroñ ir kin news eo emõn. Yokwe kar men eo ear kõmman air kijenmij iumin det, wõt, im bio ke rar etal im kõmman jerbal in. Yokwe kar men eo ear kamakit ir ñan konono ibben ri school ro mõttair im ri jerbal ro mõttair ak ñan kebak ruwamaejet ro iturin ial im ilo jikin ko jet. Elõñ ian ro me ri Kennan ro rar lolok ir rar jab kwalok air itoklimo, jejjo rar jumae. Bõtab, jet rar kwalok air itoklimo, inem rar kõmman 433,454,049 bar jeblak ko, im kõmman 4,766,631 Bible study ko.a
21 Aolep men kein rar kwalok yokwe eo an ri Kennan ro an Jehovah ñan Anij eo air im ñan ri turiir! Yokwe in ejamin mololok. Jej liki bwe ilo yiõ in jerbal eo 2001 jenaj lo juõn kennan elaplok ñan armij. Jej kejatdikdik bwe kajerammõn an Jehovah enaj bed wõt ibben ri kabuñ ro an retiljek im kijejeto ke rej kõmman bwe ‘men otemjej rej kõmanmõn, ren kõmmani ilo yokwe’!—1 Dri Korint 16:14.
[Kamelele eo itulal]
a Kin tibdik in kamelele ko kin report in yio in Jerbal eo 2000, lale chart eo ilo page 14-17.
Kwomaroñ ke Kamelele?
• Jej kajeoñe wõn ke jej kwalok ad yokwe ri turid?
• En ewi debakbakin yokwe eo ad?
• Ta jet ian experience ko me rej kwalok yokwe in Christian?
• Ewi wãwen jemaroñ kaddeklok yokwe in Christian?
[Chart on page 18-21]
2000 SERVICE YEAR REPORT OF JEHOVAH’S WITNESSES WORLDWIDE
[Pija]
Yokwe in Christian emaroñ kõmman bwe juõn family en eddeb ibben don
[Pija]
Yokwe ej kamakit kij ñan jaketo-jaketak kejatdikdik eo ad ibben ro jet