Lomor Ñan Ro Rej Kãlet Meram Eo
“Jeova aõ maram im aõ lomor. Wõn eo in mijõk e”—SAM 27:1.
1. Ta menin letok ko kin letok-mour Jehovah ej kõmmane?
JEHOVAH ej unjen meram in al eo ej kõmman bwe mour en maroñ ion lal. (Jenesis 1:2, 14) E ej bareinwõt Ri Kõmanman eo an meram eo ilo jitõb, eo ej erakelok im ubakelok marok eo ej kõmman mij ilo lal in an Satan. (Aiseia 60:2; 2 Dri Korint 4:6; Dri Epesõs 5:8-11; 6:12) Ro rej kãlet meram eo remaroñ ba ibben ri jeje Sam: “Jeova aõ maram im aõ lomor. Wõn eo in mijõk e?” (Sam 27:1a) Bõtab, einwõt an kar walok ilo ien ko an Jesus, ro rej kãlet marok remaroñ kõtmene wõt kin juõn ekajet eo ejjab emõn.—Jon 1:9-11; 3:19-21, 36.
2. Ilo ien ko etto, ta eo ear walok ñan ro rar kajekdon meram eo an Jehovah im ñan ro rar eoroñ nan eo an?
2 Ilo ran ko an Isaiah, elõñ wõt ian armij in bujen eo an Jehovah rar kajekdon meram eo. Tokjen menin, Isaiah ear lo jorrãn eo an tueañ in ailiñ in Israel einwõt juõn ailiñ. Im ilo 607 B.C.E., Jerusalem im temple eo ie rar jorrãn im armij in Judah ro rar bõk ir ñan loan kamakoko. Bõtab, ro rar roñjake nan eo an Jehovah rar bõk kakajur ñan jumae buñ jen tõmak eo ilo ran ko. Ikijen 607 B.C.E., Jehovah ear kallimur bwe ro rar roñjake e renaj ellã im mour. (Jeremiah 21:8, 9, New World Translation) Rainin, kij ro jej yokwe meram eo emaroñ lap ad katak jen men eo ear walok ilo ien eo.—Dri Epesõs 5:5.
Mõnõnõ eo An ro ilo Meram eo
3. Rainin, ta liki eo emaroñ wõr ibbed, “ailiñ eo e tiljek” et eo jej yokwe, im “jikin kwelok e kajur” et eo ewõr ilo “ailiñ” in?
3 “Juõn jikin kwelok e kajur iber; E [Anij] naj likit men in lomor einwõt worwor ko im me ko. Komin kabellok aor ko bwe ailiñ eo e tiljek wõt en dreloñlok.” (Aiseia 26:1, 2) Erkein nan in kalañliñ ko an armij ro rej liki Jehovah. Ri Jew ro retiljek ilo ran ko an Isaiah rar reilok ñan Jehovah, jab ñan anij wan ko an armij ro mõttair ilo ailiñ eo, einwõt Unjen eo wõt emol in jokane. Rainin, ewõr ibbed ejja liki in wõt. Bareinwõt, jej yokwe “ailiñ eo e tiljek” an Jehovah—“Israel eo an Anij.” (Dri Galetia 6:16; Matu 21:43) Jehovah bareinwõt ej yokwe ailiñ in kin mwilin tiljek eo an. Kin kajerammõn eo an, Israel eo an Anij ewõr “juõn an jikin kwelok ekajur,” juõn dolul eo einwõt jikin kwelok eo ej jurake im kejbãroke.
4. Ta lemnak eo emõn bwe jen ejaake?
4 Ro iloan “jikin kwelok” in rej kile bwe “[Jehovah] naj kejbãrok ilo ainemõn e wãppen eo lolãtãt eo an e bin, kin an liki [Jehovah].” Jehovah ej jurake ro lemnak in kõnan eo air ej ñan liki e im jerbal ekkar ñan nan in kaiñi ko an rewãnik. Kin menin, ri tiljek ro ilo Judah rar eoroñ nan in kõketak eo an Isaiah: “Komin liki Jeova ñõn in drio; bwe ilo Ja, aet, Jeova, juõn dreka ñõn in drio.” (Aiseia 26:3, 4; Sam Ko 9:10; 37:3; Jabõn Kennan Ko 3:5) Ro lemnak in ej bed ibbeir rej reilok ñan “Ja Jeova” einwõt Dekã in jokane eo ej make wõt. Rej lañliñ kin “ainemõn eo” ejjab jemlokin ibben.—Dri Pilippai 1:2; 4:6, 7.
Kajookok ñan Ri Kijirãt ro an Anij
5, 6. (a) Ewi wãwen kar kajook Babylon eo etto? (b) Ilo wãwen et eo “Babylon Elap” kar kajook e?
5 Ta elañe ro rej liki Jehovah rej bõk eñtan? Rejjab aikwij mijak. Jehovah ej kõtlok kain men rot kein ñan juõn ien, ak ej etal im bõktok deod, im ro rej kõmman kaeñtan rej jelmae ekajet eo an. (2 Dri Tessalonika 1:4-7; 2 Timote 1:8-10) Lemnak kin wãwen eo an juõn “jikin kwelok eutiej.” Isaiah ej ba: “Bwe e [Jehovah] ar bõklok ro rej jokwe ilõñ, jikin kwelok e utiej; Ej kõtaik e, Ej drorlõl ñõn brij; Ej kõtaik e ñõn bõñõlñõl. Ne eo e naj juri; aet neen ro dri jeramel, im buñten neen ro dri aikwij.” (Aiseia 26:5, 6) Jikin kwelok in eutiej rej kwalok ijin bõlen Babylon. Jikin kwelok in emol ear kaeñtan armij ro an Anij. Ak ta eo ear walok ñan Babylon? Ilo 539 B.C.E., ear buñ ñan Ri Mede im Ri Persia ro. Juõn men eo kar kõttãiklok!
6 Ilo ran kein ad nan in kanan ko an Isaiah emõn air kwalok kin men eo ear walok ñan “Babylon Elap” jen 1919. Jikin kwelok eo eutiej ear eñtan kin juõn wõtlok lallok ettã ilo yiõ eo ke kar jibede ñan an kõtlok armij ro an Jehovah jen kamakoko eo ilo jitõb. (Reveles̃õn 14:8) Jeltokin men eo ear walok im elaplok an kajookok. Jar eo edik an Christian ro ear oktak ñan ‘juri lallok’ ri kajibokwe eo air mokta. Ilo 1922 rar jino kejelã kin jemlok eo ej itok an Christendom, kwalok kin ainikien jilel ko emen an enjel ilo Reveles̃õn 8:7-12 im jilu wo ko kar kanan kaki ilo Reveles̃õn 9:1–11:15.
“Ial an Ro Dru Wãnik e Jime”
7. Ta ial in tel eo ro rej oktaklok ñan meram eo an Jehovah rej bõke, wõn eo rej kejatdikdik ilo e, im ta eo rej kaorõke?
7 Jehovah ej letok lomor ñan ro rej oktaklok ñan meram eo an, im ej tel ial eo air, einwõt an Isaiah jeltokin kwalok: “Ial an ro dru wãnik e jime: Kweo kwo jime, Kwoj kajime wõt ial an ro dru wãnik. Aet, ilo ial in ekajet eo Am, O Jeova, kim ar kõtar yuk; etõm im men in kememej Am, buruem rar kõnan.” (Aiseia 26:7, 8) Jehovah ej juõn Anij ewãnik, im ro rej kabuñ ñane rej aikwij lale kien ko an rewãnik. Ñe rej kõmmane, Jehovah ej tel ir, kemetaltõle ial eo air. Ilo air eoroñ ial in tel eo an, rein ettã burueir rej kwalok bwe rej kejatdikdik ilo Jehovah im kin aolepen burueir rej kaorõk etan—“kememej” etan—Exodus 3:15.
8. Ta joñok in lemnak eo Isaiah ear kwalok?
8 Isaiah ear kaorõk etan Jehovah. Menin ej alikar jen jeltokin nan ko an: “Kin buruõ I ar oñkake Yuk ilo boñ, aet, kin aõ ilo ña I naj kanuij kabukot Yuk: bwe ñe ekajet ko Am rej ilo lõl, ro dri lõl re naj katak men in wãnik.” (Aiseia 26:9) Isaiah ear kõnan Jehovah ‘kin an’—kin aolepen an mour. Pijaiki an ri kanan eo kajerbal ien eo ejokane ilo boñ ñan an jar ñan Jehovah, kwalok lemnak ko an remũlal im kijejeto ilo bukõt ial in tel eo an Jehovah. Juõn joñok emõn! Bareinwõt, Isaiah ear katak wãnik jen jerbal in ekajet ko an Jehovah. Ilo menin, ej kakememej kij kin aikwij eo ñan ekkõl wõt, debij wõt jelã eo kin ankilan Jehovah.
Jet Rej Kãlet Marok
9, 10. Ta kõmman ko rejoij Jehovah ear kõmmane ñan ailiñ eo an ejjab tiljek, ak ewi wãwen air kar uak?
9 Jehovah ear kwalok yokwe im joij eo elap ñan Judah, ak ekaburomõj bwe ejjab aolep rar bokake. Emakijkij an ro relõñ kãlet jumae im buñ jen tõmak jen meram in mol eo an Jehovah. Isaiah ear ba: “Ren kwalok joij ñon eo e nana, ijoke, e jamin jela wãnik; ilo enen jime e naj kõmõn nana, im e jamin lo wuj an Jeova.”—Aiseia 26:10.
10 Ilo ran ko an Isaiah ke pein Jehovah ear kejbãrok Judah nae ri kijirãt ro an, elõñ wõt iair rar makoko in kile menin. Ke ear kajerammõn ir kin ainemõn eo an, ailiñ eo ejelok kamolol ear kwalok. Kin menin, Jehovah ear ilok jen ir bwe ren karejar ñan “iroij ro jet,” eliktata ear kõtlok bwe ren bõk ri Jew ro ñan kamakoko ilo Babylon ilo 607 B.C.E. (Aiseia 26:11-13) Mekarta, tokelik juõn bwen ri ailiñ eo ear jeblak, bõk kaje ñan eneo kabijukneir.
11, 12. (a) Ta ilju eo ear wõr ñan ri kajibokwe ro an Judah? (b) Ilo 1919 ta ilju eo ear wõr ñan ri kajibokwe ro mokta an ri kabit ri karejar ro an Jehovah?
11 Ak ta kin ro rar kajibokweik Judah? Isaiah ej uak ilo kanan: “Re mij, re jamin mour; re joko, re jamin jerkak: inem Kwar bukot im kokkure ir, im kõmõn bwe aolepen ememej ir e naj joko.” (Aiseia 26:14) Aet, elikin buñ eo an ilo 539 B.C.E., Babylon ear ejelok an ran ko rej itok. Tokelik, jikin kwelok eo enaj kar jakolok. Enaj kar ejelok an “kajur in enbwin ilo mij,” im jukjuk im bed eo an emwij kar karõk lok iman ñan an jako. Juõn nan in kakkõl ñan ro kejatdikdik eo air ej ilo kajur eo an ro rekajur ilo lal in!
12 Wãwen ko ilo kanan in ear wõr juõn jejjet in kitien ke Anij ear kõtlok ri kabit ri karejar ro an ñan air ilok ñan loan kamakoko ilo jitõb ilo 1918 inem kanemkwoj ir ilo 1919. Jen ien eo im wõnmanlok, ilju eo an ri kajibokwe eo air mokta, elaptata Christendom, ear kaburomõjmõj. Ak jerammõn ko emwij kakoni ñan armij ro an Jehovah emol rar kanuij lap.
“Kwar Kobaiktok ñan Ailiñ eo”
13, 14. Ta jerammõn ko relap ri kabit ri karejar ro an Jehovah rar lañliñ kake jen 1919?
13 Anij ear kajerammõn lemnak in ukwelok im kõmman ko an ri kabit ri karejar ro an ilo 1919 im kalõñlok ir. Moktata, kar kareellok ir ñan aintok eo eliktata an ro uan Israel eo an Anij, inem “juõn jar elap” in “sheep ro jet” rar jino aintok. (Reveles̃õn 7:9; Jon 10:16) Kajerammõn kein kar kanan kaki ilo kanan eo an Isaiah: “Kwar kobaiktok ñan ailin eo; O Jehovah, kwar kobaiktok ñan ailiñ eo; kwar kaibujuij yuk make. Kwar erakelok ñan ijo ettolok aolep tõrerein ko an ene eo. O Jehovah, ilo ien jorrãn rar oktak waj ñan kwe; rar lutõkelok juõn unojdikdik in jar ke rar bõk kaje eo am.”—Isaiah 26:15, 16, NW.
14 Rainin, tõrerein ko an Israel eo an Anij emwij air jededlok ibelakin lal, im oran ro uan jar eo elap kiõ tarrin jiljino million im rej bõk kunair im ewõr air itoklimo ilo jerbal in kwalok nan eo kin news eo emõn. (Matu 24:14) Juõn jerammõn jen Jehovah! Im aibujuij eo menin ej bõktok ñan etan! Ãt in rej roñ kake rainin ilo 235 ailiñ ko—juõn jejjet in kitien eo emõn in kallimur eo an.
15. Ta jerkakbiji in kõkkar eo ear walok ilo 1919?
15 Judah ear aikwiji jibañ eo an Jehovah ñan ko jen kamakoko ilo Babylon. Reban kar maroñ makelok iair im kõmmane menin. (Aiseia 26:17, 18) Ilo wãwen in lok wõt, anemkwoj eo an Israel eo an Anij ilo 1919 kar menin kamol jurake eo an Jehovah. Ejjab maroñ kar walok elañe kar jab e. Im men eo elap an kailbõkbõk kar oktak eo ilo wãwen eo air me Isaiah ej kõkkar kake ñan juõn jerkakbiji: “Ro Am remij re naj mour; enbwin ko re mij—re naj jerkak. Komin ruj im al, komeo komij jokwe ilo bõñõlñõl; bwe molawi eo am ej einwõt molawi in mãr ko, im lõl e naj kwalokliñlok ro remij.” (Aiseia 26:19; Reveles̃õn 11:7-11) Aet, ro ejelok air kajur ilo mij renaj kar, einwõt ilo nan in kõkkar, bar lotak ñan makitkit eo emwij kõkãle!
Kejbãrok ilo Ien Kauwatata ko
16, 17. (a) Ilo 539 B.C.E., ta eo ri Jew ro rar aikwiji ñan ellã im mour jen buñ eo an Babylon? (b) Ilo an einlok wõt, ta ko rej “room ko iloan” rainin, im ewi wãwen an wõr tokjeir ñan kij?
16 Ro ri karejaran Jehovah ien otemjej rej aikwiji kejbãrok eo an. Bõtab, ejjabto, enaj erlokwe pein ñan ien eo eliktata nae lal eo an Satan, im ri kabuñ ro an renaj aikwiji jibañ eo an eo ejañin kar einwõt mokta. (1 Jon 5:19) Ikijen ien kauwatata in, Jehovah ej kakkõl kij: “Etal, armij ro aõ, deloñ ñan loan room ko ami, im kili kejem ko ilikimi. Komin make tilekek jidik ien mae ien illu eo ej ellãlok. Bwe, lo! Jehovah ej diojtok jen ijo jikin ñan kir ñan etale bwid eo an armij in ene eo nae e, im ene eo enaj lukkun kajedmatmat an katorlok bõtõktõk im ejamin kalibubu ri mij ro an.” (Isaiah 26:20, 21, NW; Zephaniah 1:14, NW) Kakkõl in kar kwalok ñan Ri Jew ro wãwen ellã im mour jen buñ eo an Babylon ilo 539 B.C.E. Ro rar eoroñe renaj kar bed wõt ilo moko imwiir, bõk lomoriir jen ri tarinae ro ilo ial ko.
17 Rainin, “loan room ko” an kanan eo ear einwõt pijaiki lok ñoul thousand congregation ko an armij ro an Jehovah ibelakin lal. Congregation rot kein rej juõn menin kejbãrok elaptata kiõ, juõn jikin ijo Christian ro rej lo lomor ibwiljin ro jeiir im jatiir, iumin yokwe in kejbãrok eo an elder ro. (Aiseia 32:1, 2; Dri Hibru 10:24, 25) Menin elaptata an mol ilo lemnak kin ebaktok in jemlokin jukjuk im bed in ñe ellã im mour enaj atartar ion bokake.—Zephaniah 2:3, NW.
18. Ewi wãwen Jehovah ejjabto enaj “mõn kirudujit in lomalo eo”?
18 Ikijen ien en, Isaiah ej kanan: “Ilo ran eo Jeova kin jãji eo An e bin im elap im kajur, E naj mõn livaietan serpent eo e mõkõj, im livaietan eo serpent eo e mõlmõl, im E naj mõn kirudrujit eo i lometo.” (Aiseia 27:1) Ta “Livaietan” ak Leviathan eo ilo ien kein ran kein? Alikar, ej “serpent eo jinoin,” Satan make, koba ibben jukjuk im bed in an enana, eo ej kajerbale ñan kõmman tarinae nae Israel eo an Anij. (Reveles̃õn 12:9, 10, 17; 13:14, 16, 17) Ilo 1919, Leviathan ear luji an debij armij ro an Anij. Tokelik, Leviathan enaj jakolok ñan indio. (Reveles̃õn 19:19-21; 20:1-3, 10) Kin menin, Jehovah enaj “mõn kirudrujit eo i lometo.” Ilo kõtan in, ejelok men Leviathan emaroñ kajeoñ kake nae armij ro an Jehovah renaj lo tõbrak eo ej indio. (Aiseia 54:17) Emenin kainemõn ñan tõmak menin!
“Juõn Jikin Kallip Grep in Wain”
19. Ta wãwen eo an bwen ro rainin?
19 Ilo lemnak kake aolepen meram in jen Jehovah, ejjab wõr ibbed aolep unin ñan lañliñ kake ke? Aet, emol! Isaiah eaibujuij an kwalok kin lañliñ eo an armij ro an Anij ke ej je: “Ilo ran eo: ‘Juõn jikin kallip in grape in wain, komin al ñõn e. Ña Jeova ij dri lale; I naj kaimlolo e ien otemjej; ñe ab jabrewõt eo en kokkure, I naj lale ran im boñ’ ” (Aiseia 27:2, 3) Jehovah ear lale “jikin kallip grep” eo an, bwen Israel eo an Anij, im ñan ro mõttair rej kate ir jerbal. (Jon 15:1-8) Tokjen eo ej kouwa eo elap leen im ej bõktok aibujuij ñan etan im kõmman elap lañliñ ibwiljin ro ri karejaran ion lal.
20. Ewi wãwen an Jehovah kejbãrok congregation eo an Christian?
20 Jemaroñ bwilõñ bwe illu eo an Jehovah lok iman nae ri kabit ri karejar ro an—unin an kar kõtlok ñan air ilok ñan loan kamakoko ilo jitõb ilo 1918—emwij an bõjrak. Jehovah make ej ba: “Illu e jab ilo Ña: I maroñ in kõnan bwe mãr kuj ko im kãliklik ko ren jumae Iõ ilo keitak! I naj kar etal nae ir, I naj kar tili ir otemjej. Ak ein juõn, en drebij aõ kajur, bwe en maroñ in kainemõn Iõ; aet, en kõmõn ainemõn iba.” (Aiseia 27:4, 5) Ñan lukkun lale bwe jikin kallip grep eo an en etal wõt em kalle juõn leen eo elap in “grep in wain,” Jehovah ej kabedakilkil im jolok jabdewõt ine eo einwõt tãõ in kareel eo emaroñ kokkure. Kin menin, ejelok en kõmman kauwatata ñan emõn eo an congregation eo an Christian! Aolep ren ‘debij wõt kajur eo an Jehovah,’ bukõt juburu im kejbãrok eo an. Ad kõmman eindein, jej kõmman ainemõn ibben Anij—juõn men eo elap tokjen einwõt in im Isaiah ej kwalok kake ruo alen.—Sam 85:1, 2, 8; Dri Rom 5:1.
21. Ilo wãwen et eo leen ene eo eobrak kin “leen”?
21 Jerammõn ko rej etal wõt: “Ilo ran ko rej itok Jekob e naj kõmõn okran; Israel e naj nar im ebul im kõmõn jul; im naj kobrõk mejen lõl kin leen.” (Aiseia 27:6) Eon in emwij an jejjet kitien jen ien eo 1919, ej letok menin kamol eo emõn kin kajur eo an Jehovah. Ri kabit Christian ro rej kobrak lal kin “leen,” kõmman ũnen mõñã eo ilo jitõb. Ilo iolaplapin juõn lal enana, rej lañliñ in kejbãrok kien ko reutiej an Anij. Im Jehovah ej etal wõt im kajerammõn ir kin lõñlok. Einwõt juõn tokjen, million ro mõttair, sheep ro jet, “rej kõmmane ñan [Anij] jerbal eo ekwojarjar ran im boñ.” (Reveles̃õn 7:15) Jen jab kõtlok ad luji ad lale jerammõn eo elap ilo bõk mõttan “leen” eo im bõk kunad ilo ad jake ibben ro jet!
22. Ta jerammõn ko rej itok ñan ro rej bõk meram eo?
22 Ilo ien kein rebin, ke marok ej kalibubu lal im marok jilõñlõñ ej kalibubu dolul ko an ailiñ ko, jejjab kamolol ke bwe Jehovah ej kameram meram eo ilo jitõb ion armij ro an? (Aiseia 60:2; Dri Rom 2:19; 13:12) Ñan ro otemjej rej bõke, meram rot in melelen ainemõn in lemnak im lañliñ kiõ im elaptata mour indio ilo ran ko rej itok. Inem, kin un eo emõn, kij ro jej yokwe meram eo jej leliñlok buruõd ilo nebar ñan Jehovah im ba ibben ri jeje Sam: “Jehovah ej kajur in mour eo aõ. Wõn eo in lelñoñ kake? Kejatdikdik ilo Jehovah; kwon beran im kabin buruõm. Aet, kejatdikdik ilo Jehovah.”—Psalm 27:1b, 14, NW.
Kwoj Kememej Ke?
• Ta ilju eo ewõr ñan ro rej jibed armij ro an Jehovah?
• Ta lõñlok eo kar kanan kake ilo Isaiah?
• Iloan “room” et ko jej aikwij bed ie, im etke?
• Etke wãwen eo an armij ro an Jehovah ej bõktok nebar ñan e?
[Pija]
Ro wõt rewãnik rej kõtlok air bed ilo “jikin kwelok eo ekajur” an Jehovah,” dolul eo an
[Pija]
Isaiah ear bukõt Jehovah “ilo boñ”