Aibujuij Eo An Jehovah Ej Romak Ion Armij Ro An
“Jeova e naj am maram in drio.”—AISEIA 60:20.
1. Ewi wãwen an Jehovah kajerammõn armij ro an retiljek?
“JEOVA ej mõnõnõ kin ro dri ailiñ eo An; E naj kalitlit eo etã buruen kin lomor.” (Sam 149:4) Eindein an ri jeje Sam eo etto ba, im bwebwenato eo ej kamol mol in nan ko an. Ñe armij ro an Jehovah rej tiljek, ej kea kin ir, kõmman bwe ren orlok, im kejbãrok ir. Ilo ien ko etto, ear lelok ñan ir anjo ion ri kijirãt ro air. Rainin, ej kejbãrok ir bwe ren kajur ilo jitõb im kamol ñan ir kin lomor eo ej bedbed ion katok eo an Jesus. (Dri Rom 5:9) Ej kõmmane menin kinke raibujuij ilo mejen.
2. Meñe rej ion jumae, kin ta eo armij ro an Anij rej liki?
2 Bwebõta, ilo juõn lal eo ejakolok ilo marok, ro rej “mour im kwojarjar” renaj ion jumae. (2 Timote 3:12) Mekarta, Jehovah ej lo ri jumae ro, im ej kakkõl ir: “Bwe ro dri ailiñ eo im enen kiñ eo re jab kõnan korijer ñõn kwe, re naj joko; aet ro dri ailiñ ko re naj mweoñeoñlok.” (Aiseia 60:12) Rainin, jumae ej alikar ilo elõñ wãwen ko. Ilo jet ene ko, ri jumae ro rej kajeoñ kõmman joñan ak kabõjrak kabuñ eo Christian ro ettã burueir rej lelok ñan Jehovah. Ko jet, ro ekajur air jumae rej kaeñtan ri kabuñ ro an Jehovah im tili men ko mweieir. A kememej, bwe Jehovah ededelok an beek tokjen eo ñan jabdewõt ri jumae ñan kajejjet ankil an. Ri jumae ro renaj likjap. Ro rej tarinae nae Zion, einwõt an ajiri ro nejin ion lal jutak ikijen, reban lo tõbrak. Ejjab juõn menin kõmãnãn buru im kamol ke jen Anij laplap eo ad, Jehovah?
Jerammõn eo Ellãlok jen Kõtmene Kake
3. Ewi wãwen air kalikar aibujuij im orlok eo an ri kabuñ ro an Jehovah?
3 Mol eo in bwe ilo ran ko eliktata ilo jukjuk im bed in, Jehovah ear kajerammõn armij ro an ellãlok jen kõtmene ko air. Elaptata ear kõmman tõbrak ilo kaibujuij jikin kabuñ eo an im ro iloan rej bõk ãt eo etan. Ekkar ñan kanan eo an Aiseia, ej ba ñan Zion: “Aibujuij an Lebanon e naj itok ñõn ibõm, wijki fõr, wijki vain, im wijki box otemjej, bwe ren kaibujuij jikin imõn kwojarjar eo Aõ, im I naj kõmõn jikin neiõ bwe ren aibujuij.” (Aiseia 60:13) Tol ko relibubu kin bukin wijki ko rej ebbõl rej juõn menin lalelok eo emõn. Rej wijki ko elap wõnãir im jeja im rejejjet ñan kakkõle ko rej kakõllan aibujuij im orlok eo an ri kabuñ ro an Jehovah.—Aiseia 41:19; 55:13.
4. Ta ko rej jikin “kwojarjar” im “jikin neen [Jehovah],” im ewi wãwen air kaibujuij men kein?
4 Ta ko rej “kwojarjar” im “jikin neen [Jehovah]” rej kwalok kaki ilo Aiseia 60:13? Kajin kein rej jitõñlok ñan melan temple eo emol ilo jitõb an Jehovah, ej karõk eo ñan kebak e ilo kabuñ ikijen Jesus Christ. (Dri Hibru 8:1-5; 9:2-10, 23) Jehovah ear kennan kin karõk eo an ñan kaibujuij temple in ilo jitõb ilo an aintok armij ro jen ailiñ otemjej ñan air itok im kabuñ ijo. (Haggai 2:7, NW) Aiseia make moktalok ear lo jar eo elap jen ailiñ otemjej rej ibweptok ñan tol in kabuñ eo eutiej an Jehovah. (Aiseia 2:1-4) Buki yiõ ko tokelik, ri jilek John ear lo ilo vision “juõn jar elap, eo ejelok armij ej maroñ in bwinir, jen ailiñ otemjej, im ian bwij otemjej, im driloabjen otemjej, im konono otemjej, rej jutõk iman tron an Anij . . . , im rej korijer ñõn E ran im boñ ilo tempel eo An.” (Reveles̃õn 7:9, 15) Ke kanan kein ej jejjet kitieir ilo ran kein ad, jej lo kin mejed make bwe mweo imõn Jehovah emwij kaibujuije.
5. Ta oktak eo elap im emõnlok ajiri ro nejin Zion rar loe?
5 Juõn oktak eo emõnlok ilo aolepen menin ej ñan Zion! Jehovah ej ba: “Ke rar illok jen yuk im drike yuk, einwõt bwe ejelok armij e ar driblok yuk, I naj kõmon yuk juõn men emõn potata ñõn in drio, men in lõñliñ ñõn elõñ ebeben.” (Aiseia 60:15) Tok ñan jemlokin tarinae eo kein kajuõn an lal, “Israel eo an Anij” ear lukkun ion juõn ien jorrãn. (Dri Galetia 6:16) E ar eñjake an “makelok ian,” bwe ajiri ro nejin ion lal ear jab alikar air melele kin ankilan Anij ñan ir. Inem, in 1919, Jehovah ear bar kemour ri kabit ri karejar ro an, im jen ien eo ear kajerammõn ir kin jerammõn eo emõn ilo jitõb. Bareinwõt, kallimur eo ilo eon in ejjab kalañliñ ke? Jehovah enaj kalimjek Zion einwõt “juõn menin kautiej.” Aet, ajiri ro nejin Zion, im Jehovah make, renaj utiej kin Zion. E naj juõn “men in lõñliñ,” juõn menin kõmman lañliñ eo elutõkelok. Im menin ejamin ñan baj jidik wõt ien. Wãwen eo emõn an Zion, einwõt an ajiri ro nejin ilal jutak ikijen, enaj indio “ñõn elõñ ebeben.” E jamin bõjrak.
6. Ewi wãwen an Christian ro remol kajerbal mweiuk ko jen ailiñ ko?
6 Roñjake, kiõ, ñan bar juõn kallimur. Ilo an konono ñan Zion, Jehovah ej ba: “Im kwo naj ninnin milk an ro dri ailiñ ko, im naj ninnini tin kiñ ro; im kwo naj jela bwe Ña, Jeova, Ij am Dri Lomor, im am Dri Binmour, Eo e kajur potata an Jekob.” (Aiseia 60:16) Ewi wãwen an Zion idak “milk an ro dri ailiñ ko” im ninnini “tin kiñ ro”? Ilo wãwen an Christian ri kabit ro im “s̃ip ro jet” rejetair kajerbal menin aorõk ko jen ailiñ ko ñan kowõnmanlok kabuñ eo erreo. (Jon 10:16) Rej lelok jabawõt ko air rej jibañ ñan kõmman an maroñ wõr juõn jerbal elap ibelakin lal ilo kwalok nan im katakin. Kajerbal kein jerbal ko ran kein ej kabidodolok jeje Bible ko im Bible literature ilo buki kajin ko. Rainin, ewõr mol eo ilo Bible ñan elõñlok armij ro jen mokta ilo bwebwenato. Elõñ armij ilo elõñ ailiñ ko rej katak bwe Jehovah, eo ear wiaik ri kabit ri karejar ro an jen kamakoko ilo jitõb, emol ej Ri Lomor.
Karõk in Wõnmanlok
7. Ta wõnmanlok eo emõn ajiri ro nejin Zion rar loe?
7 Jehovah ear kaibujuij armij ro an ilo bar juõn wãwen. E ar kajerammõn ir kin karõk in wõnmanlok eo. Jej konono ilo Aiseia 60:17: “Kin jinibõrõrõ I naj bõktok gold, im kin mãl I naj bõktok silver, im kin alal ko, jinibõrõrõ, im kin dreka ko, mãl. I naj kõmõn dri kabwijrõk ro am, ainemõn im iroij ro am, wãnik.” Bõk jikin jinibõrõrõ kin gold ej juõn wõnmanlok, im ejja wãwen in wõt ej mol ilo kein jerbal ko jet kar kwalok kaki. Ilo an errã ibben menin, Israel eo an Anij ear lo karõk in wõnmanlok eo ilo ran ko eliktata. Lemnak kin jejjo wanjoñok ko.
8-10. Kwalok jet men ko rar kõmõnmõnloki ilo dolul in jen 1919.
8 Mokta jen 1919, congregation ko an armij ro an Anij elder ro im deacon ro rar tel ir, rein aolep ekãlel in ro uan congregation eo. Jino ilo yiõ eo, “ri karejar eo etiljek im meletlet” ear jitõñ juõn service director ilo kajjojo congregation ñan tel ilo makitkit ko an jerbal in kwalok nan. (Matu 24:45-47) Bõtab, ilo elõñ congregation ko karõk in ear jab kanuij bolemen kinke jet ian elder ro kar kãlet ir rar jab lukkun rejetak jerbal in kwalok nan eo. Kin menin, ilo 1932, rar jiroñ congregation ko bwe ren kabõjrak air kãlet elder ro im deacon ro. Jen an eindein, rar aikwij kãlet maan ro ñan air jerbal ilo juõn service committee koba ibben service director eo. Menin ear einwõt “jinibõrõrõ” im jab “alal”—juõn wõnmanlok elap!
9 Ilo 1938, congregation ko ibelakin lal rar karõk ñan air bõk juõn karõk ewõr wõnmanlok ie, juõn eo ear laplok an errã ibben wãwen eo ekkar ñan Jeje ko. Tel Congregation eo kar kabbeiki ñan juõn ri karejar company im ri karejar ro jet, ir otemjej kar jitõñ ir iumin tel eo an ri karejar eo etiljek im meletlet. Ejako ekãlel! Kin menin ijitõñ ko an congregation eo rar kõmmane ilo juõn wãwen theocracy. Menin ear einwõt “mãl” im jab “dreka” ak “gold” im jab “jinibõrõrõ.”
10 Inem jen ien eo wõnmanlok eo ear etal wõt. Ñan wanjoñok, ilo 1972 rar lo bwe ilo an juõn jar in elder ro me kar jitõñ ir ñan tel ilo congregation ko, ibben an ejelok an juõn elder maroñ ion ro jet, menin ear ebaklok im einlok wõt wãwen tel eo rekin kõmmane ilo congregation ko an Christian ilo ebeben eo kein kajuõn. Bareinwõt, enañin ruo yiõ ko remotlok, ear bar wõr juõn buñten nee manlok. Juõn kajimwe kar kõmmane ilo jerbal in tel eo an legal corporation ko, im kõmman bwe Governing Body eo en maroñ laplok an liñõri tokjen ko ilo jitõb an armij ro an Anij im jab mad ilo wãwen ko ikijen legal jen ran ñan ran.
11. Wõn eo ej bed ilikin oktak ko an dolul eo ibwiljin armij ro an Jehovah, im ta tokjen eo ear walok jen oktak kein?
11 Wõn eo ej ilikin oktak in wõnmanlok kein? Ejelok juõn ijellokin Jehovah Anij. E eo ej ba: “I naj bõktok gold.” Im e eo ej etal wõt im ba: “I naj kõmõn dri kabwijrõk ro am, ainemõn im iroij ro am, wãnik.” Aet, Jehovah ej bõk eddo ñan lale armij ro an. Karõk in eddeklok eo kar kanan kake ej bar juõn wãwen eo ej kaibujuij armij ro an. Im Ri Kennan ro an Jehovah emwij kajerammõn ir ilo elõñ wãwen ko einwõt juõn tokjen eo ej walok. Ilo Aiseia 60:18, jej konono: “Jamin roñjake kin kõmõn lej ilo eneõm, jebeplok ak kokkure ilo tõreren ko; a kwo naj naetan worwor ko am, Men in lomor im kejem ko am, Men in nebar.” Eaibujuij nan kein! Ak ewi wãwen an jejjet kitieir?
12. Ewi wãwen an ainemõn kar oktak im lap ibwiljin Christian ro remol?
12 Christian ro remol rej reilok ñan Jehovah ñan nan in katak im ialin tel, im tokjen eo einwõt an kar Aiseia kanan kake: “Im naj katakin ro nejõm otemjej kin Jeova; im ainemõn an ro nejõm e naj lap.” (Aiseia 54:13) Bareinwõt, jitõb eo an Jehovah ej jerbal ion armij ro an, im mõttan leen jitõb eo ej ainemõn. (Dri Galetia 5:22, 23) Tokjen maroñ in ainemõn eo an armij ro an Jehovah ej kõmman bwe ren juõn jikin kone eaemololo ilo juõn lal in kowadoñ. Ainemõn eo rej bed ie, ej bedbed ion yokwe eo ewõr ibben Christian ro remol ñan don, ej juõn men eo jej lolok iman in mour eo ilo lal eo ekãl. (Jon 15:17; Dri Kolosse 3:14) Emol kajjojo iad ej emmakit ñan lañliñ im kalaplok ainemõn in, eo ej bõktok nebar im kautiej ñan Anij eo ad im menin ej mõttan eo elaptata in paradise eo ad ilo jitõb!—Aiseia 11:9.
Meram eo An Jehovah Enaj Etal Wõt im Romak
13. Etke jemaroñ tõmak bwe meram eo an Jehovah ejamin bõjrak jen an romak ion armij ro an?
13 Meram eo an Jehovah en etal wõt ke im romak ion armij ro an? Aet! Ilo Aiseia 60:19, 20, jej konono: “Al e jamin bar am maram in ran, im aliñ e jamin rome yuk kin an rabõlbõl: a Jeova e naj ñõn kwe juõn maram in drio, im am Anij am aibujuij. Am al e jamin bar tulok, im am aliñ e jamin joko; bwe Jeova e naj am maram in drio, im ran ko ran in am liãjlol re naj jemlok.” Ke “liãjlol” eo ilo kamakoko ilo jitõb ear itok ñan juõn jemlokin ilo 1919, meram eo an Jehovah ear jino romak ioir. Elõñlok jen 80 yiõ ko tokelik, rej lañliñ wõt kin joij eo an Jehovah ke meram eo an ej etal wõt im romak. Im ejamin bõjrak. Kin ri kabuñ ro an, Anij eo ad ejamin “tulok” einwõt al ak “jako” einwõt aliñ. Jen an eindein, e naj kamaram ioir ñan indio. Juõn menin kamol emõn ñan kij ro jej mour ilo ran ko eliktata ilo lal in emarok!
14, 15. (a) Ilo wãwen et ko aolep armij ro an Jehovah “rewãnik”? (b) Ikijen Aiseia 60:21, ñan jejjet in kitien et eo eaorõk sheep ro jet rej reimanlok ñane?
14 Roñjake, kiõ, bar juõn kallimur jen nan ko rej waloktok jen loñin Jehovah kin Israel eo an Anij, eo ej jutak ikijen Zion ijin ion lal. Aiseia 60:21 ej ba: “Bareinwõt armij otemjej am re naj wãnik; re naj jolit eneo in drio, ine ko I ar kalibwini, jerbal in peiõ, bwe ren kaibujuij yuk.” Ilo 1919 ke Christian ri kabit ro rar bar jeblak ñan makitkit, ir kar juõn jar in armij einjuõn. Ilo juõn lal ejerawiwi, rar “keañ ri wãnik” ion bedbed in tõmak eo air ejjab makitkit ilo katok in binmour eo an Christ Jesus. (Dri Rom 3:24; 5:1) Inem, einwõt Ri Israel ro rar rõlok jen air kamakoko ilo Babylon, rar bõk juõn “ene,” juõn ene ilo jitõb, ak jikin makitkit, ijo renaj lañliñ kin juõn paradise ilo jitõb. (Aiseia 66:8) Aibujuij in paradise eo ilo ene in ejamin mejkunlok kinke, ilo an jab einwõt Israel eo etto, Israel eo an Anij ej einwõt juõn ailiñ ejamin kamol an jab tiljek. Tõmak eo air, kijenmij eo air, im kijejeto eo air ejamin bõjrak jen an bõktok kautiej ñan etan Anij.
15 Aolep ro uan ailiñ eo ilo jitõb emwij air itok ñan loan bujen eo ekãl. Ir otemjej emwij je kien eo an Jehovah ilo burueir, im Jehovah, ion bedbedin katok in binmour eo an Jesus, emwij an jolok jerawiwi ko air. (Jeremiah 31:31-34, NW) Ej keañ kin ir ri wãnik einwõt “ro nejin” im jerbal ibbeir einwõt ñe rar wãppen. (Dri Rom 8:15, 16, 29, 30) Sheep ro jet rejetair emwij bareinwõt jolok jerawiwi ko air ion bedbedin katok eo an Jesus im, einwõt Abraham, emwij keañ kin ir ri wãnik einwõt ro jeran Anij kin tõmak. “R’ar kwoli im kamouj nuknuk ko air ilo bõtõktõkin Lam.” Im sheep rein jet rejetair rej reimanlok ñan bar juõn kajerammõn emõn. Elikin air ellã im mour jen “iñtan eo elap” ak elikin air jerkakbiji, renaj lo juõn jejjet in kitien nan ko ilo Aiseia 60:21 ñe aolepen lal enaj erom juõn paradise. (Reveles̃õn 7:14; Dri Rom 4:1-3) Ilo ien en, “Ro etã burueir re naj jolit ene eo, im re naj kalõñliñ ir mõke kin ainemõn elõñlok.”—Sam 37:11, 29.
Laplok eo ej Etal Wõt
16. Ta kallimur eo emõn Jehovah ear kõmmane, im ewi wãwen an jejjet kitien?
16 Ilo eon eo eliktata ilo Aiseia 60, jej konono kin kallimur eo eliktata an Jehovah ilo chapter in. E ej ba ñan Zion: “Eo erik e naj juõn tausan, im eo e niñ juõn ailiñ e kajur; Ña Jeova I naj bikbikri ilo ien eo an.” (Aiseia 60:22) Ilo ran kein ad, Jehovah ear kejbãrok nan eo an. Ke Christian ri kabit ro kar kajeblak ir ñan air makitkit ilo 1919, ir kar jejjo wõt orair—emol, juõn “eo erik.” Orair ear lõñlok ke Ri Israel ro ilo jitõb rar kobalok. Inem sheep ro jet rar jino ibweplok ñan ibbeir ilo juõn oran eo ear lõñlok. Wãwen ainemõn eo an armij ro an Anij, paradise eo ilo jitõb ej bed ion “ene” eo eneir, ear kareel elõñ wõt ian ro ettã burueir bwe “eo erik” ear lukkun erom “juõn ailiñ e kajur.” Ilo tõre in “ailiñ” in—Israel eo an Anij im elõñlok jen jiljino million “drua maijet ro” emwij air wujleplok—elaplok an armije jen elõñ ian jikin ko rekajur ilo lal in. (Aiseia 60:10) Aolep armij ro an rej bõk kunair ilo kalikar meram eo an Jehovah, im menin ej kõmman bwe ir otemjej ren aibujuij ilo mejen.
17. Konono in kin Aiseia chapter 60 ewi wãwen an kar jelet yuk?
17 Emol, ej menin kakajurlok tõmak ilo lemnak kin un ko relap ilo Aiseia chapter 60. Ej menin kainemõn ñan lo bwe ilo ien ko lok wõt iman, Jehovah ear jelã bwe armij ro an renaj kar etal ñan loan juõn kamakoko ilo jitõb inem renaj kar bar jeblak. Ej menin kabwilõñ kij bwe ilo ien ko lok wõt iman, Jehovah ear kile lok iman kin laplok eo elap in oran ri kabuñ ro remol ilo ran kein ad. Bareinwõt, emenin kainemõn ñan kememej bwe Jehovah ejamin ilok jen kij! Ej menin kamol kin yokwe eo bwe aor ko an “jikin kwelok” eo renaj bellok ien otemjej ñan karuwaineneik tok “ro jabrewõt ar likit ir bwe ren mour in drio”! (Jerbal 13:48) Jehovah enaj etal wõt im romak ion armij ro an. Zion enaj etal wõt bwe en juõn men in kautiej ñe ajiri ro nejin rej kõtlok bwe meram eo air en romak im meramlok wõt. (Matu 5:16) Emol elaplok ad bebe jen mokta ñan ad bed wõt im ebake Israel eo an Anij im ñan kaorõk jerammõn eo ad ilo kalikar meram eo an Jehovah!
Kwo Maroñ Ke Kamelele?
• Ikijen jumae, ta eo jej liki?
• Ewi wãwen an ajiri ro nejin Zion ‘nome milk eo an ailiñ ko’?
• Ilo wãwen et ko Jehovah ‘ear bõktok jinibõrõrõ im jab alal’?
• Ta kadkad ko ruo rej kalikari ilo Aiseia 60:17, 21?
• Ewi wãwen “eo erik” ear erom “juõn ailiñ e kajur”?
[Bo̦o̦k/Pija ko ilo peij 28]
KANAN EO AN ISAIAH-Meram ñan Armij Otemjej
Menin konono kein ilo katak kein kar kwalok ilo unintel eo elap ilo 2001/02 “Ri Katakin ro an Nan in Anij” District Convention ko. Ilo jemlokin konono eo, ilo elõñ ian jikin ko ri konono eo ear kwalok juõn book kãl title eo an Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind, (Kanan eo an Isaiah—Meram ñan Armij Otemjej Volume Ruo). Yiõ eo lok iman, Isaiah’s Prophecy—Light for All Mankind, (Kanan eo an Isaiah—Meram ñan Armij Otemjej, Volume Juõn) rar kwaloke. Kin an kar walok book in ekãl, kiõ ewõr juõn konono eo ekãl kin enañin aolep kajjojo eon ilo book in Isaiah. Volume kein rej litok bwe ren juõn jibañ eo emõn ilo kamũlallok melele eo ad ie im kamolol kin tõmak in kakõrmol in book in kanan in an Isaiah.
[Pija ko ilo peij 25]
Ilo jelmae jumae in kowadoñ, ‘Jehovah ej kaibujuij armij ro an kin lomor’
[Pija ko ilo peij 26]
Armij ro an Anij rej kajerbal mweiuk ko raorõk jen ailiñ ko ñan kowõnmanlok kabuñ eo erreo
[Pija eo ilo piej 27]
Jehovah ear kajerammõn armij ro an kin wõnmanlok eo an dolul eo im ainemõn