Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Itukaduin Jen Book in Jenesis—I
“JENESIS” ej melelen “jinoin,” ak “lotak.” Ej juõn ãt ekkar ñan ewi wãwen ijoko otemjej ilañ rar waloktok im bed, ewi wãwen an kar lal in bojak ñan armij, im ewi wãwen armij ro rar jokwe ion lal. Moses ear jeje book in ilo ene jemaden Sinai, im bõlen ear kamwijlok jeje eo an ilo 1513 B.C.E.
Book in Jenesis ej jiroñ kij kin lal eo mokta jen ien Ibwijleplep eo, ta ear walok elikin ien Ibwijleplep eo, im ewi wãwen an kar Jehovah Anij jerbal ibben Abraham, Isaac, Jacob, im Joseph. Katak in enaj etale katak ko relap jen Jenesis 1:1–11:9, mae ien eo ke Jehovah ear jino jerbal ibben Abraham jeban eo.
LAL EO MOKTA JEN IBWIJLEPLEP EO
(Jenesis 1:1–7:24)
Nan in kabellok ko an Jenesis, “ilo jinoin,” re tõbarliklok elõñ billion yiõ ko mokta. Men ko rar walok ilo “ran” in kõmanman ko jiljino, ak ien ko Anij ear kõmanman men ko ejejuair, kar kamelele kaki ilo wãwen eo juõn armij en kar maroñ loi elañe ear mour ilo ien eo ion lal. Ilo tujemlokin ran eo kein kajiljino, Anij ear kõmanman maan eo. Meñe Paradise ear jako kin jerawiwi eo an armij, Jehovah ej letok kejatdikdik. Nan in kanan eo moktata ilo Bible eo ej konono kin juõn “ine” eo enaj jolok men ko rej waloktok jen jerawiwi im juri Satan ilo bõran.
Ilo ebeben ko joñoul jiljino liñtak, Satan ej lo tõbrak ilo an kajeorlok aolep armij ro rejjab tiljek jen Anij, ak ikijen ro retiljek einwõt Abel, Enoch, im Noah ear jab. Ñan wanjoñok, Cain ear urõt Abel likao eo jatin. “Armij [ro] rar jino kir etan Jeova,” ilo juõn wãwen blasphem. Ñan kalikar jitõbõn lej ilo ran eo, Lamech ear kine juõn poem kin ewi wãwen ear mõn juõn armij kinke armij eo ear iten mõn e. Wãwen ko an lal ej nanalok wõt ñe enjel ro rekiblia nejin Anij rej wanlaltak im belele ibben kõrã ro im keotak ri inea ro rar naetan Nephilim. Ak, ri tiljek eo Noah ej kalek juõn wa ak tebteb kileplep, im ilo beran kakkõl armij ro jet kin juõn Ibwijleplep, im ko ibben family eo an jen jorrãn eo.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
1:16—Ewi wãwen an Anij kar maroñ kwalok meram ilo ran eo kein kajuõn elañe ear jab kõmanman al, aliñ, im iju ko mae ran eo kein k’emen? Nan in Hebrew eo “kõmõnmõn” ilo 16 eon ejjab einwõt melele eo kin nan eo “kõmõnmõn” ilo Jenesis chapter 1, eon 1, 21, im 27. “Lõñ” ko me rar koba al, aliñ, im iju ko ear kõmanmani moktalok iman “ran eo kein kajuõn.” Ak meram eo jen men kein rar tab wõt im jab romak ilo alikar ion lal. Ilo ran eo kein kajuõn, “e[ar] maram” kinke meñe ear tab wõt jidik meram ear deblok kõdo ko im tõbar lal. Inem ear jino ran im boñ ion lal in erolol. (Jenesis 1:1-3, 5) Ak rejañin kar lo al, aliñ, im iju ko jen lal. Bõtab, ilo ran in kõmanman eo kein k’emen, juõn oktak elap ear walok. Ilo kajju al, aliñ, im iju ko rar “maram ion lõl.” (Jenesis 1:17) “Anij e ar kõmõnmõn” meram ko ilo wãwen eo jabdewõt eo ion lal emaroñ loi kiõ.
3:8—Jehovah ear konono ilo kajju ke ibben Adam? Bible eo ej kalikar bwe ke Anij ear konono ibben armij ro, ekkã an kar kõmman men in ikijen juõn enjel. (Jenesis 16:7-11; 18:1-3, 22-26; 19:1; Dri Ekajet 2:1-4; 6:11-16, 22; 13:15-22) Ri konono eo elap an Anij kar Manje eo Nejin, kar naetan “Nan eo.” (Jon 1:1) Alikar bwe Anij ear kajerbal “Nan eo” ñan konono ibben Adam im Eve.—Jenesis 1:26-28; 2:16; 3:8-13.
3:17—Ilo wãwen et eo ear kole ene eo, im mae ñããt? Kole eneo ear melelen bwe jen ien eo mantak jerbal in ekkat enaj bin. Joñan an lap abañ ko jen an kole eneo, ekoba kãliklik im mãr ko, jelet ro nejin Adam bwe Lamech jemen Noah, ear konono kin “iñtan ko an [peir], eo ej itok kin ke Jeova e ar kole eneo.” (Jenesis 5:29) Elikin Ibwijleplep eo, Jehovah ear kajerammõn Noah im ro nejin, im ear kwalok karõk eo An bwe ren kobrak lal. (Jenesis 9:1) Kole eo an Anij ion eneo ear jemlok.—Jenesis 13:10.
4:15—Ewi wãwen an kar Jehovah “likit kakõle eo ion Kein”? Bible eo ejjab ba bwe ear kakõlleik enbwinin Cain ilo jabdewõt wãwen. Kakõlle eo ear kõkkar kin juõn kallimur armij ro jet rar jelã kake im lore im kejbãrok armij jen air idenwõne im mõn e.
4:17—Cain ear bõk lio ibben jen ia? Adam “e ar keutak ro nejin man im kõra.” (Jenesis 5:4) Inem Cain ear bõk juõn ian kõra ro jatin ak juõn ian kõrã ro nejin jein ak jatin jemen im jinen einwõt lio belen. Tokelik, Kien Anij ñan Ri Israel ro ear jab kõtlok bwe jein im jatin maan im kõrã ro ren belek don.—Livitikõs 18:9.
5:24—Ilo wãwen et eo Anij ear ‘bõk Enoch’? Enoch ear bed ilo kauwatata, ak Anij ear jab kõtlok bwe ri kijirãt ro an ren mõne. “Kin tõmak emwij bõkliñlok Inõk bwe en jab mij,” ri jilek Paul ear jei. (Dri Hibru 11:5) Ejjab melelen bwe Anij ear bõke ñan lañ, im mour manlok. Jesus eo ear eo kein kajuõn ñan wanliñlok ñan lañ. (Jon 3:13; Dri Hibru 6:19, 20) Ke ear ba bwe ear “bõkliñlok Inõk bwe en jab mij” emaroñ kar melelen bwe Anij ear kõtlok e bwe en ellolo juõn kanan ilo vision im ilo ien eo ear kõtlok bwe en mij. Ilo wãwen in, Enoch ear jab lo eñtan, ak “mij,” kin pein ri kijirãt ro an.
6:6—Ilo wãwen et eo Jehovah ear “ukwelok” kin an kõmanman armij? Nan in Hebrew eo ijin “ukwelok” ej jerbal ñan juõn oktak ilo lemnak ak jibadbad. Jehovah ej wãppen im kin unin ear jab bwid ke ear kõmanman armij. Bõtab, ear ukõt lemnak eo an kin ebeben eo eankeke mokta jen ien Ibwijleplep eo. Anij ear ukõt lemnak eo an jen juõn Ri Kõmanman ñan juõn Ri Kokkure ir kinke ear jab buñburuen kin nana ko air. Kinke ear lomoren jet armij ej kwalok we oktak in lemnak eo an ear jerbale ñan ri nana ro wõt.—2 Piter 2:5, 9.
7:2—Ta eo rar kajerbale einwõt bedbed eo ñan kalikar oktak eo ikõtan men in mour ko rerreo im ko rejjab erreo? Bedbed eo ñan kalikar oktak eo ikõtair kar jitõñlok ñan men in katok ko ilo kabuñ im jab ñan ta eo rar maroñ mõñã im jab mõñã. Kanniekin men in mour kar jab mõttan mõñã ko kijen armij mokta jen ien Ibwijleplep eo. Kien ko ikijen mõñã ko rerreo im jab erreo ear walok elikin an Kien ko an Moses walok, im ear jemlok ilo ien eo Kien eo ear jemlok. (Jerbal 10:9-16; Dri Epesõs 2:15) Alikar bwe, Noah ear jelã kin ta eo ear emõn ñan katok ilo kabuñ eo an Jehovah. Ilo ien eo wõt ear to jen wa eo, ear jino “kalek juõn lokatok ñõn Jeova, im e ar bõk kiru otemjej rereo, im jen bao otemjej rereo, im e ar katok kijeek kake ion lokatok eo.”—Jenesis 8:20.
7:11—Den ko rar kõmman Ibwijleplep eo rar itok jen ia? Ilo ien ak “ran” in kõmanman eo kein karuo, ke “mejatoto” eo itulañin lal, kar wõr “dren ko iomin mejatoto jen dren ko rej ber ion mejatoto” eo. (Jenesis 1:6, 7) Den ko “iomin” kar den ko rar bed kajeeded ion lal. Den ko “ion mejatoto” kar juõn joñan elap in den ko einwõt malawi ear ekkãke ilañin lal eo, im ejaak “un ko unin ikjit.” Den kein rar tortok ion lal ilo ra eo an Noah.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:26. Kinke emwij an kar kõmanman kij ilo wãwen Anij, ewõr an armij ro maroñ ñan kalmenlokjen kin kain kadkad rot ko kadkadin Anij. Emol jej aikwij kaddeklok kadkad ko einwõt yokwe, tiriamo, joij, lejokmen, im meanwõd, im kalikar Eo ear kõmanman kij.
2:22-24. Belele ej karõk eo an Anij. Toan mour in belele ej ñan indio im ekwojarjar, leo ej bõran family eo.
3:1-5, 16-23. Mõnõnõ ej wawa ion ad kile iroij bõtata eo an Jehovah ilo mour eo ad.
3:18, 19; 5:5; 6:7; 7:23. Nan eo an Jehovah ej mol ien otemjej.
4:3-7. Jehovah ear buñburuen kake men in katok eo an Abel kinke ear juõn ri wãnik im tõmak. (Dri Hibru 11:4) Ijo turãjet, makitkit ko an Cain ear kamol bwe ear ejelok tõmak ibben. Jerbal ko an rar nana, im rar kalikar kamo, kijirãt, im uror. (1 Jon 3:12) Bareinwõt, bõlen ear jidik wõt an lemnak kin men in katok eo an im jab leloke kin juõn buru emol. En jab ke bwe men in katok ko ad ñan wijtake Jehovah ren waloktok jen juõn buru eyu im juõn lemnak im mwil ejimwe?
6:22. Meñe ear aikwij jolok elõñ yiõ ko ñan kalek juõn wa, Noah ear kõmmani men otemjej Anij ear jiroñ e bwe en kõmmani. Kin men in Noah im family eo an rar ellã im mour jen Ibwijleplep eo. Jehovah ej konono ibbed ikijen Nan eo an im tel kij ikijen dolul eo an. Ewõr tokjen ñan kij bwe jen roñjake im bokake.
7:21-24. Jehovah ejjab kokkure ro rewãnik ibben ro renana.
ARMIJ RO REJ DELOÑ ILO JUÕN IEN EKÃL
(Jenesis 8:1–11:9)
Elikin an jako lal eo mokta jen Ibwijleplep eo, armij ro rar deloñ ilo juõn ien ekãl. Armij ro rar kamelim ir bwe ren mõñã kanniekin men im mour ak jab mõñã bõtõktõkin. Jehovah ej kõtlok bwe ren mõn ri uror ro im ejaak bujen iia eo, im kallimur bwe ejamin bar katortok bar juõn Ibwijleplep. Likao ro jilu nejin Noah rar erom jimman armij ro otemjej, ak Nimrod eo jibwin ear erom “juõn ri kakiruru nae Jehovah.” Jen air jededlok im timon im orlok ibelakin lal, armij ro rar beek in kalek juõn jikin kwelok etan Babel im juõn imõn bar ñan kautiej ir make. Rar jab lo tõbrak kin men in ke Jehovah ear bwokwoje kajin eo air im kejebliklok ir ibelakin lal.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
8:11—Elañe wijki ko rar jorrãn ilo Ibwijleplep eo, mule eo ear bõk bwilikõn olive jen ia? Ewõr ruo wãwen ko emaroñ kar bõke. Kinke wijki olive ebwe an kajur, emaroñ kar mour wõt iumin den ko iumin jejjo alliñ ko ilo ien Ibwijleplep eo. Im ke ear bããtlok, juõn wijki olive eo ear bed iumin den enaj kar mour manlok im bwilik ko rar bar walok. Bareinwõt bwilikõn olive eo mule eo ear bõklok ñan Noah ear maroñ tũmi jen juõn wijki ej jul ejjabto tokelik ear bããtlok ibwijleplep eo.
9:20-25—Etke Noah ear kaliaik Canaan? Emaroñ kinke Canaan ear wõr ruõn ibben kin juõn manit enana ear kõmmane nae Noah eo jimman. Meñe Ham, eo jemen Canaan, ear lo men in, ear jab kabõjrake ak ear ñidemij kake. Bõtab, likao ro ruo, Shem im Japheth, ro nejin Noah rar kalibubuik Jemeir. Rar bõk jerammõn kin men eo rar kõmmane, ak ear kananaik Canaan, im Ham ear jook kin ta eo nejin ear kõmmane.
10:25—Ewi wãwen lal in ear “ajej” ilo ran ko an Peleg? Peleg ear mour jen 2269 ñan 2030 B.C.E. Ear walok ilo “ran ko an” bwe Jehovah ear ajej armij ilo an bwokwoj kajin ko an ri ekkal ro an Babel im kejebliklok ir iaolepen lal. (Jenesis 11:9) Kin men in, lal [ak, armij ro an lal] rar “jibliklok” ilo ran ko an Peleg.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
9:1; 11:9. Ejelok jabdewõt wãwen kõtõbalbal emaroñ kokkure karõk eo an Jehovah.
10:1-32. Ruo lokbook ko kin menmenbwij mokta im elikin Ibwijleplep eo—chapter 5 im 10—rej ekkeijaklok armij ro otemjej ñan emaan eo moktata, Adam, ikijen likao ro jilu nejin Noah. Ri Assyria, Ri Chaldea, Ri Hibru, Ri Syria ro, im jet bwij ko ilo Arabia, Shem kar jimmair. Ri Ethiopia, Ri Egypt, Ri Canaan, im jet bwij ko bwijin Africa im Arabia rar itok jen Ham. Ri Indo-Europe ro rar itok jen Japheth. Armij otemjej rej nukin don, im ilo ien lotak kij aolep jej joñan wõt juõn iman mejen Anij. (Jerbal 17:26) Mol in ej aikwij jelet lemnak im makitkit ko ad ibben ro jet.
Nan in Anij Ej Kajur
Mõttan eo jinoin book in Jenesis wõt ej kwalok bwebwenato eo ejejjet kin mour eo an armij ilo jinoin. Ilo page kein, jej bõk melele kin karõk eo an Anij kin armij ro ion lal. Elap an men in kabin buruõd ñan lo bwe ejelok an armij ro maroñ, einwõt an Nimrod, ñan bõpraek an kanan in jejjet kitien!
Ñe kwoj kamwije am konono Bible jen week ñan week im kebojak kin Theocratic Ministry School, am lale kin ta eo ej ba iumin katak eo “Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible” enaj jibañ yuk ñan melele jet Jeje ko rebin melele kaki. Uak ko iumin unin tel eo “Tokjen Katak ko ñan Kij” enaj kwalok kin ewi wãwen am maroñ lo tokjen jen jeje ko an Bible eo kwoj aikwij konono ilo week eo. Ñe ekkar, remaroñ letok juõn bedbed emõn ñan katak ko ikijen aikwij ko congregation eo ilo kwelok in Nan eo an Jehovah ej mour wõt im emaroñ kajur ion mour ko air.—Dri Hibru 4:12.