Jehovah Ej Letok Aikwij Ko Ad Ran Otemjej
“Komin jab berre, . . . a Jememuij e jela bwe eor ami aikwij [kin] men kein.”—LUK 12:29, 30.
1. Ewi wãwen an Jehovah kabwe aikwij ko an men in mour ko?
KWONAÑIN kalimjek ke juõn bao sparrow ak bar juõn bao ej toktok bũdej? Bõlen kwomaroñ lemnak ta eo emaroñ loe im mõñã ilo an toktok bũdej eo. Ilo Katak eo an ion Tol eo, Jesus ear kwalok bwe jemaroñ katak jen wãwen an Jehovah kabwe aikwij ko an bao ko. Ear ba: “Komin kalimjeke bao ko i mejatoto, bwe re jab jeor ak marmir ak aini na iloan imõn ekõn, im Jememiuij i lõñ Ej najirik ir. Kom jab aurõk jen ir ke?” (Matu 6:26) Ilo wãwen ko rekabwilõñlõñ, Jehovah ej najidik men in kõmanman ko an otemjej.—Sam 104:14, 21; 147:9.
2, 3. Ta katak ko ilo jitõb jemaroñ bõk jen mol eo bwe Jesus ear katakin kij ñan jar kin mõñã ko kijed ran otemjej?
2 Inem, etke Jesus ear jar im ba: “Kwon letok ñõn kim kijim rainin”? (Matu 6:11) Katak ko emũlal meleleir ilo jitõb jemaroñ bõk jen ennan in. Moktata, ej kakememej kij bwe Jehovah ej Unjen aikwij ko ad otemjej. (Sam 145:15, 16) Armij ro remaroñ kallip im madmõd, ak Anij wõt ej kaddek men ko, ilo jitõb im kanniek. (1 Dri Korint 3:7) Men ko jej mõñã im idak rej men in letok ko jen Anij. (Jerbal 14:17) Ilo ad kajitõk bwe en kabwe aikwij kein jen ran ñan ran ej kwalok bwe jejjab kajettokjen men in letok kein. Emol, kajitõk rot in ejjab melelen jejjab aikwij jerbal im kabwe aikwij kein elañe jemaroñ.—Dri Epesõs 4:28; 2 Tessalonika 3:10.
3 Kein ka ruo, ilo ad kajitõk kin “[kijed] ñan rainin” ej kalikar bwe jen jab inebata kin ilju im jeklaj eo ad. Jesus ear ba bareinwõt: “Inem komin jab inebata buruemi im ba, Ta je naj mõña? Ak ta je naj irak? Ak e naj kijkan ar balle? Bwe ro dri ailiñ ko rej bukot men kein otemjej bwe Jememiuij i lõñ E jela ami aikwij men kein otemjej. A komin bukot mokta ailiñ in Anij, im kwojarjar eo An im naj koorlok men kein otemjej ñõn kom. Inem komin jab inebata buruemi kin ilju bwe ilju e naj inebata kin men ko an. Nana ilo ran ej bwe ñõn ran eo.” (Matu 6:31-34) Nan ko ilo jar eo “[kijim] ñõn rainin” ej likit juõn joñok ñan kij bwe mour ilo wãwen eo elamwan im “mijak Anij im jokane wõt.”—1 Timothy 6:6-8, NW.
Ekan ko Lor Jitõb Ran Otemjej
4. Ta men ko rar walok ilo mour eo an Jesus im Ri Israel ro rej kalikar kin aorõkin ad bõk ekan ko lor jitõb?
4 Jar eo ad kin mõñã ran otemjej en kakememej kij bwe jej aikwij ekan ko lor jitõb ran otemjej bareinwõt. Meñe ear kwuli elikin juõn ien jitlok eaetok, Jesus ear jumae kabo eo an Satan bwe en ukõt dekã ko ñan bred, ilo an ba: “Armij e jamin mour kin bred wõt, a kin nan otemjej rej waloktok jen loñin Anij.” (Matu 4:4) Ijin Jesus ear kwalok nan ko an Moses, ke ear jiroñ Ri Israel ro: “[Jehovah] e ar kõtaik yuk im kõtlok yuk ñõn kwuli, im E ar najirik yuk kin manna, eo kwar jaje kake, im ro jimam rar jaje kake bwe En kajelaik yuk bwe armij e jab mour kin bred wõt a kin men eo jabrewõt ej walok jen loñin Jeova, armij ej mour.” (Duteronomi 8:3) Wãwen eo Jehovah ear lelok manna eo ñan Ri Israel ro ear jab najidik ir ilo kanniek wõt ak ear lelok katak ko ilo jitõb bareinwõt. Juõn katak ilo jitõb ej bwe armij ro kajjojo rar aikwij “aini joñan wõt air aikwiji ñan ran eo.” Elañe rar aini le jen joñan air aikwiji ñan ran eo, bwen mõñã ko kijeir renaj kar jorrãn im ebul likaakrak. (Exodus 16:4, 20) Ak, men in ear jab walok ilo ran eo kein kajiljino ke rar aikwij aini ruo alen ñan kabwe mõñã ko kijeir ñan ran in Sabbath. (Exodus 16:5, 23, 24) Inem manna eo kijeir ear kakememej ir bwe rar aikwij bokake im bwe mour eo air ear atartar ion jab bred eo ilo kanniek wõt ak ilo “nan otemjej rar waloktok jen loñin Jeova.”
5. Ewi wãwen an Jehovah letok ekan ko lor jitõb ran otemjej?
5 Jej aikwij keini ad bõk ekan ko lor jitõb jen Jehovah ikijen Nejin. Eñin unin, Jesus ear jitõñ kumi in “ri korijer eo e tiljek im meletlet” ñan lelok mõñã “ilo ien eo emõn” ñan ro rej tõmak. (Matu 24:45) Kumi in ri karejar eo etiljek rejjab letok elap mõñã ilo jitõb ikijen book im Bible ko wõt ak bareinwõt ej rejañ kij ñan read Bible eo ran otemjej. (Joshua 1:8; Sam 1:1-3) Einwõt Jesus, kij bareinwõt jemaroñ bõk mõñã ilo jitõb ilo ad kate wõt im keini ad katak im kõmanman ankil an Jehovah.—Jon 4:34.
Jolok Bwid
6. Muri rot ko jej kajitõk bwe en joloki, im ion bedbed et ko Jehovah ej bojak im mõnõnõ in jolok muri kein?
6 Aikwij eo tok ilal ilo jar eo an iroij ej: “Jolok amuij muri ibõm, einwõt kim ar jolok an armij muri ibem.” (Matu 6:12) Jesus ear jab konono ijin kin muri in money. Ear lemnak kin jeorlok bwid ko ad. Ilo bwebwenato eo an Luk kin jar in an iroij, ej ba kin aikwij in: “Jeorlok amuij jerawiwi bwe kimuij bareinwõt jeorlok an armij otemjej muri ibem.” (Luk 11:4) Inem, ñe jej kõmman nana, ejjab melelen bwe jej muri ibben Jehovah. Ak Anij eo ej yokwe kij ej bojak in jolok bwid eo ad elañe jej ukwelok jen buruõd, “bar oktak,” im kajitõk ibben bwe en jolok bwid ko ad eo ej bedbed ion tõmak ilo binmour eo an Christ.—Jerbal 3:19; 10:43; 1 Timote 2:5, 6.
7. Etke jej aikwij jar bwe en jolok ad bwid ran otemjej?
7 Ilo bar juõn wãwen, jej jerawiwi ñe jej likjap in mour ekkar ñan kien ko rewãnik an Jehovah. Kinke emwij ad jolet jerawiwi, kij aolep jej bwid ilo nan, kõmman, im lemnak ak jej likjap in kõmmane men ko jej aikwij kõmmani. (Ekklisiastis 7:20; Dri Rom 3:23; Jemes 3:2; 4:17) Inem, meñe jej jerawiwi ilo jelã kake iumin juõn ran ak jaab, jej aikwij kobaik ilo jar ko ad ran otemjej juõn kajitõk ñan jolok bwid ko ad.—Sam 19:12; 40:12.
8. Jar ñan jolok ad bwid en kamakit kij bwe jen kõmman ta, im ta tokjen eo enaj walok?
8 Jar ñan jolok bwid en kar lore juõn etale emol jen buruõd, ukwelok, im kwalok bwid ko, rej bedbed ion tõmak ilo kajurin bõtõktõkin Christ emwij katorlok. (1 Jon 1:7-9) Ñan kwalok bwe jar ko ad remol, ej aikwij wõr “jerbal ko rekar ñõn ukwelok.” (Jerbal 26:20) Inem jemaroñ tõmak bwe Jehovah enaj mõnõnõ in jolok bwid ko ad. (Sam 86:5; 103:8-14) Tokjen men in ej bwe jen bõk ainemõn eo ejej uan ilo lemnak, “ainemõn jen Anij eo ej elã jen jela otemjej,” im enaj “kejbãrok buruemi im lemnok ko ami ilo Kraist Jisõs.” (Dri Pilippai 4:7) Ak jar eo an Jesus ej katakin kij kin elõñlok men ko jej aikwij kõmmane ñan jolok bwid ko ad.
Ñan Jolok Bwid ko ad, Jej Aikwij Jolok Bwid ko an Armij Ro Jet
9, 10. (a) Ta kamelele eo Jesus ear kobaiklok ñan jar eo an, im ta eo men in ear kalikar kake? (b) Ewi wãwen an kar Jesus bar wanjoñok kin aikwij eo ad ñan jolok bwid eo an armij?
9 Ekaitoklimo bwe, kajitõk eo ñan “jolok muri ibõm, einwõt kim ar jolok an armij muri ibem,” rej nan ko wõt Jesus ear kamelele kake. Elikin an kajemlok jar eo an, ear koba: “Bwe elañe komij jab jeorlok bwir ko an armij, bareinwõt Jememiuij e jamin jeorlok bwir ko ami.” (Matu 6:14, 15) Inem, Jesus ear kalikar bwe Jehovah enaj kar jolok bwid ko ad elañe jej jolok bwid ko an armij ro jet.—Mark 11:25.
10 Tokelik, Jesus ear kwalok juõn wanjoñok im kwalok aikwij eo ñan ad jolok bwid ko an armij elañe jekõnan bwe Jehovah en jolok bwid ko ad. Einwõt bwebwenato eo kin juõn king eo elap an joij im ear jolok muri eo elukkun lap an juõn ri karejar ear kõmmane ibben. Tokelik king in ear kajeik ejja ri karejar eo wõt ke ear makoko in jolok muri eo an bar juõn ri karejar eo mõttan. Jesus ear kajemlok wanjoñok eo an ilo an ba: “Im ein drein Jema i lõñ E naj kõmõnmõn ñõn kom, elañe kom otemjej jab jeorlok nana ko an ro jeõmi im ro jãtõmi jen buruemi.” (Matu 18:23-35) Katak eo ej alikar: Muri in jerawiwi eo Jehovah ej jolok jen kij kajjojo elaplok an nana jen jabdewõt bwid armij ro rar kõmmani nae kij. Elaplok jen men in, Jehovah ej jolok bwid ko ad ran otemjej. Inem, jemaroñ jeorlok bwid ko an armij ro rej lõkatipe kij.
11. Ta nan in kakabilek eo ri jilek Paul ear letoke im jenaj lore elañe jekõnan bwe Jehovah en jolok bwid ko ad, im ta tokjen ko remõn jenaj loi?
11 Ri jilek Paul ear jei: “Komin joij ñõn dron, en emõn buruemi, jolok nana jen dron, einwõt Anij ilo Kraist E ar jolok ami nana.” (Dri Epesõs 4:32) Jolok nana jen don ej kainemõn Ri Christian ro. Paul ear bareinwõt rejañ: “Inem, einwõt Anij e ar kãlet kom, rokwojarjar im jitenburu, komin kõnõk buruen tiriamo, joij, etã buru, inimõn, jejanunoij; im komin meaniwõr ñõn dron, im jeorilok nana jen dron, elañe iben jabrewõt iami eor ruõn iben bar juõn im einwõt Kraist e ar jeorilok ami nana, en ein drein bareinwõt ami kõmõn ñõn dron. Ak ion men kein otemjej komin kõnõk yokwe, eo ken lukwõj ej kowãppemi.” (Dri Kolosse 3:12-14) Melele kein aolep rej bed ilo jar eo Jesus ear katakin kij kake: “Jolok amuij muri ibõm, einwõt kim ar jolok an armij muri ibem.”
Kejbãrok Kij ilo Ien Kabo
12, 13. (a) Kajitõk eo mokta jen kajitõk eo eliktata ilo jar eo an iroij ear jab melelen ta? (b) Wõn Ri Kabo eo elaptata, im ilo jar eo ad ta melelen jab kadeloñ kij ilo kabo?
12 Kajitõk eo mokta jen kajitõk eo eliktata ilo jar eo an Jesus ej: “Jab kadreloñ kim ilo kabo.” (Matu 6:13) Melelen men in ke bwe Jesus ear ba bwe jen kajitõk ibben Jehovah bwe en jab kabo kij? Jaab, kinke ri kalor eo Jemes ear jeje ilo kakõrmol: “Ejelok armij en ba ñe kabo e Anij ej kabo iõ: bwe men ko renana re ban kabo Anij, im Ej kabo ejelok armij.” (Jemes 1:13) Bareinwõt, ri jeje sam ear je: “Elañe Kwe, O Jeova, kwo naj kakõle jerawiwi ko, O Iroij, wõn e naj jutõk?” (Sam 130:3) Jehovah ejjab bukõt likjap ko ad otemjej, im emol ejjab kabo kij. Inem, ta melelen mõttan jar in an Jesus?
13 Eo wõt ej kabo kij, bwe jen buñ ilo etao ko an, im meñe ekõnan kañ kij ej Satan Devil eo. (Dri Epesõs 6:11) Ej Ri Kabo eo elaptata. (1 Dri Tessalonika 3:5) Ñe jej jar bwe jen jab bo, jej kajitõk ibben Jehovah bwe en jab kõtlok bwe jen buñ ñe jej bed ilo melejoñ eo. Jej kajitõkin e bwe en jibañ kij bwe “Setan en jab joñwe kij,” im bo. (2 Dri Korint 2:11) Jej jar bwe jen bedwõt ilo “jikin etino an Eo eutiejtata,” im kejbãrok ilo jitõb aolep ro rej kile iroij bõtata eo an Jehovah ilo wãwen otemjej rej kõmmane.—Sam 91:1-3.
14. Ewi wãwen an ri jilek Paul kallimuri kij bwe Jehovah ejamin illok jen kij elañe jej reilok ñan E ñe jej bed ilo kabo?
14 Jemaroñ tõmak bwe elañe jelukkun kõnan, ekkar ñan jar im makitkit ko ad, Jehovah ejamin illok jen kij. Ri jilek Paul ej kallimur: “Ejelok men in kabo e ar bõk kom, a eo armij rej maroñwe a Anij e tiljek, im E jamin likit bwe ren kabo kom elap jen ami maroñ; a ilo men in kabo E naj kõmõn ial in ko, bwe komin maroñwe.”—1 Dri Korint 10:13.
“A Lomoren Kim Jen Eo Enana”
15. Etke elaplok an aorõk kiõ jen mokta ñan jar ñan kanemkwoj kij jen ri nana eo?
15 Ekkar ñan Jeje ko an Christian ilo kajin Greek jen etto, jar eo an Jesus ej jemlok ilo nan kein: “A lomoren kim jen eo enana.”a (Matu 6:13) Kejbãrok kij jen Devil eo ej juõn men elaplok an aorõk ilo ien in jemlokin. Satan im dimon ro an rej tarinaik bwen ri kabit ro, rej “kejbãrok kien ko an Anij, im kennan an Jisõs ibeir,” im ri jerbal ro mõttair “jar eo elap.” (Reveles̃õn 7:9; 12:9, 17) Ri jilek Peter ear kakabilek Ri Christian ro: “Komin jadõr, komin ekil; dri kijirãte kom, devil eo, einwõt laiõn e rorror, ej etetal wõt im bukot eo ej maroñ in kõñi. Eo komin jutõk jumae im bin ilo ami tõmak, bwe kom jela bwe iñtan kein, ro jeiõmi im jãtõmi rej ber i lõl, rej iñtan kaki.” (1 Piter 5:8, 9) Satan ekõnan kabõjrak jerbal in kwalok nan eo ad, im ikijen ri jibañ ro an ion lal—ilo kabuñ, jikin business, ak kien ko—ej kajeoñ in kabo kij. Bõtab, elañe jej jutak bin, Jehovah enaj lomoren kij. Ri kalor eo Jemes ear je: “Inem komin kõtaik kom ñõn Anij, a komin jumae devil im e naj ko jen kom.”—Jemes 4:7.
16. Ta eo Jehovah ej kajerbale ñan jibañ ri karejar ro an ñe rej bed ilo melejoñ?
16 Jehovah ear kõtlok bwe Nejin en bed ilo melejoñ. Ak elikin an Jesus jumae Devil eo, kajerbal nan in Anij einwõt kein kejbãrok, Jehovah ear jilkintok enjel ro ñan kakajur e. (Matu 4:1-11) Eindein, Jehovah ej kajerbal enjel ro an ñan jibañ kij elañe jej jar ilo tiljek ñan e im kõmman bwe en jikin kone eo ad. (Sam 34:7; 91:9-11) Ri jilek Peter ear je: “Anij e jela kijkan an kõtlok ro remõn jen men in kabo, im drebij ro renana ilo joñõn kwotõn ñõn ran in ekajet.”—2 Piter 2:9.
Rõlok eo Eyu Ej Ebak
17. Ilo an letok ñan kij jar eo an, ewi wãwen an kar Jesus likit men ko raorõk iman?
17 Ilo jar eo an iroij, Jesus ej likit mokta men ko raorõktata. Men eo eaorõktata ibbed ej kokwojarjar ãt eo elap im kwojarjar etan Jehovah. Kinke kein jerbal eo ñan kõtõbrak men in ej Ailiñ in Messiah eo, jej jar bwe Ailiñ eo enaj itok im kokkure aolep ailiñ ko, ak kien ko, im ñan kajejjet kitien ilo likieo ankil an Anij einwõt ilañ bareinwõt ion lal. Kejatdikdik eo ad ñan mour indio ilo paradise eo ion lal ej atartar ion tõbrakin kokwojarjar etan Jehovah im kile bwe ej iroij bõtata ijoko otemjej ilañ im ion lal. Elikin ad jar kin men kein raorõktata, jemaroñ jar im kajitõk kin aikwij ko ad ilo kanniek, jolok bwid ko ad, im rõlok jen men in kabo im etao ko an ri nana eo, Satan Devil eo.
18, 19. Ewi wãwen jar eo an Jesus ej jibañ kij ñan ekkil wõt im kõmman bwe kejatdikdik eo ad en “bin wõt ñan jemlokõn”?
18 Rõlok eo ad ilo eyu jen ri nana eo im jukjuk im bed eo an enana ej ebak. Satan elukkun jelã bwe “jirik wõt ien iben” ñan kwalok “an illu” ion lal, elaptata ion ri karejar ro retiljek an Jehovah. (Reveles̃õn 12:12, 17) Ilo kakõlle eo elõñ mõttan kakõllan “jemlokõn lõl in,” Jesus ear kanan kin men ko rekabwilõñlõñ renaj walok, jet iair rej bed imad im rejañin walok. (Matu 24:3, 29-31) Ñe jej lo an jejjet kitieir, kejatdikdik eo ad ñan bõk anemkwoj ej meramlok wõt. Jesus ear ba: “Ñe men kein re jino in walok, inem komin reiliñlok im jer bwe ebaktok kõtlok kom.”—Luk 21:25-28.
19 Jar in ejejjet Jesus ear lelok ñan ri kalor ro an ej letok ñan kij juõn bedbed ekeie ñan tel kij im kwalok ta eo ej kitibuji ilo jar ko ad ñe ej ebaktok wõt ien jemlokin. Jen jutak bin ilo tõmak ñan jemlokin, Jehovah enaj wõnmanlok im kabwe aikwij ko ad ilo jitõb im kanniek ran otemjej. Ilo ad ekkil wõt im jar enaj kamaroñ kij bwe jen drebij wõt aruij liki ñõn jemlokõn einwõt ilo jinoin.”—Dri Hibru 3:14; 1 Piter 4:7.
[Kamelele eo itulal]
a Jet ukok in Bible ko remor, einwõt King James Version, ej kajemlok Jar eo an Iroij ilo juõn nan ej naetan doxology (juõn nan in nebar Anij): “Kinke ailiñ eo, kajur eo, im aibujuij rej am, ñan indio. Amen.” Book eo The Jerome Biblical Commentary ej ba: “Doxology . . . jejjab maroñ loi ilo book limlim ko remol otem mol.”
Ilo Elij
• Ta men ko jej melele kake ñe jej jar im kajitõk kin “kijed ilo ran eo”?
• Kamelele kin nan in “jeorlok muri ko ad, einwõt ad jolok bwid ko an armij ro jet.”
• Ta melelen ñe jej kajitõk ibben Jehovah bwe en jab kadeloñ kij ilo kabo?
• Etke jej aikwij jar bwe Jehovah en “kanemkwoj kij jen eo enana”?
[Pija Credit Line ilo peij 23]
Lydekker