Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Point Ko Relap Jen Book in Exodus
EJ JUÕN bwebwenato emol kin kanemkwoj ro rar “karejar ilo kamakoko.” (Exodus 1:13) Ej juõn bwebwenato ekairujruj kin lotak eo an juõn ailiñ. Men in kabwilõñlõñ ko relap, juõn wãwen ejejuan ñan kõmman kien ko, im kalek imõn kabbed eo kar jet ian men ko raibujuij. Ilo tubidodoin, eñin kobban book in Exodus.
Ikijen Moses ri kanan Hebrew eo ear jeje book in, Exodus ej kwalok bwebwenato ko an Ri Israel ro rar jeje iumin 145 yiõ ko—jen mij eo an Joseph ilo 1657 B.C.E. mae ien ededelok air kalek imõn kabbed eo ilo 1512 B.C.E. Ak, bwebwenato in ej juõn men elaplok jen baj juõn bwebwenato an lal. Ej mõttan ennan eo an Anij, ñan armij ro. Inem, ej “mour im kajur wõt.” (Dri Hibru 4:12) Inem, Exodus enaj wõr melelen ñan kij.
“ANIJ E AR ROÑJAKE AIR EÑIR”
(Exodus 1:1–4:31)
Ro nejin Jacob ilo Egypt joñan air kar orlok rar kakien bwe ren bed ilo eñtan einwõt ri kamakoko ro. Pharaoh ej kakien bareinwõt bwe aolep Ri Israel ladik niñniñ ro rar aikwij mij. Moses, eo ej jilu wõt an yiõ ear rõlok jen mij ke kõrã eo nejin Pharaoh ear kakajiririk e. Meñe ear rittolok ilo mweo imõn Pharaoh, ke ear 40 an yiõ, Moses ej jurake armij ro an im mõn juõn Ri Egypt. (Jerbal 7:23, 24) Ear aikwij ko, im ear ilok ñan Midian. Ear belele ijo im mour einwõt juõn shepherd. Iturin juõn wijki eurur, Jehovah ej kõtlok Moses bwe en jeblak ñan Egypt im kanemkwoj Ri Israel ro jen kamakoko. Ear jitõñ Aaron eo jein bwe en ri konono eo an.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
3:1—Jethro ear kain priest rot eo? Ilo ien ko etto bõran family eo ear jerbal einwõt priest ñan family eo an. Jethro ear bõran bwijin Ri Midian ro. Ke Ri Midian ro rar nukin Abraham ikijen Keturah, bõlen rar jelã kin kabuñ eo an Jehovah.—Jenesis 25:1, 2.
4:11—Ilo wãwen et eo Jehovah ej ‘kõmõn bwe armij en ban konono, ak roñjamõn, ak bilo’? Meñe jen ien ñan ien Jehovah ear kabiloik armij im kil loñin armij, ear jab kõmman men in ien otemjej. (Jenesis 19:11; Luk 1:20-22, 62-64) Nañinmij kein rej tokjen jerawiwi eo emwij ad jolete. (Job 14:4; Dri Rom 5:12) Bõtab, kinke Anij ear kõtlok kain nañinmij rot kein, emaroñ ba bwe ear ‘kõmõn’ bwe en ban konono, roñjamõn, im bilo.
4:16—En ewi wãwen an kar Moses “einwõt Anij” ñan Aaron? Moses ear binej jenkwon Anij. Inem, Moses ear “einwõt Anij” ñan Aaron, eo ear konono kin Moses.
Tokjen katak ko ñan kij:
1:7, 14. Jehovah ear jurake armij ro an ke rar bed ilo kamakoko ilo Egypt. Ilo ejja wãwen in lok wõt ej kabwe aikwij ko an Ri Kennan ro an ilo ran kein, meñe rej bed ilo matõrtõr eo elap.
1:17-21. Jehovah ej kememej kij “ñõn emõn.”—Nihimaia 13:31.
3:7-10. Jehovah ej mõkaj in uake armij ro an ñe rej buromõj.
3:14. Jehovah ejjab likjap in kajejjet kitien karõk ko an. Inem jemaroñ liki bwe mõttan jidik enaj kajejjet kitien aolep kejatdikdik ko rej bedbed ion Bible.
4:10, 13. Joñan an lap an Moses jab liki maroñ eo an ñan konono meñe ear bõk jibañ jen lañ, ear eowore Anij bwe en jilkinlok bar juõn ñan konono ñan Pharaoh. Meñe eindein, Jehovah ear kajerbal Moses im kameletlet im kakajur e bwe en kajejjet kitien jerbal eo an. Jen ad inebata kin likjap ko ad, jen atartar ion Jehovah im kamwijlok jerbal eo ad ilo tiljek ñan kwalok nan im katakin armij.—Matu 24:14; 28:19, 20.
MEN IN KABWILÕÑLÕÑ KO RAIBUJUIJ REJ BÕKTOK ANEMKWOJ
(Exodus 5:1–15:21)
Moses im Aaron rej jutak iman Pharaoh, im kajitõk bwe en kõtlok Ri Israel ro ñan kõmman kwojkwoj eo ñan Jehovah ilo ene jemaden. Iroij in Egypt eo ejjab kamelim ir. Jehovah ej kajerbal Moses ñan bõktok men in kaeñtan ko. Elikin wõt men in kaeñtan eo kein kajoñoul Pharaoh ej kõtlok Ri Israel ro. Bõtab, ejjab to tokelik e im ri tarinae ro an rej ettõr im kõple ir. Ak Jehovah ej kabellok juõn ial ilujen Lomalo Ekilmir im kanemkwoj armij ro an. Aolep Ri Egypt ro rej kõple ir rar maloñ ke lometo eo ear kalibubuik ir.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
6:3—Ilo wãwen et Abraham, Isaac, im Jacob rar jab jelã kin etan Anij? Lõmarein rej bõran bwij ko rar kajerbal etan Anij im bõk kallimur ko jen Jehovah. Ak, rar jab jelã ak kile Jehovah einwõt juõn eo ej kajejjet kitien kallimur kein an.—Jenesis 12:1, 2; 15:7, 13-16; 26:24; 28:10-15.
7:1—Ewi wãwen an kar Moses erom “Anij ñan Pharaoh”? Moses ear bõk kajur im maroñ eo jen lañ bwe en iroij ion Pharaoh. Kin men in, ear jab aikwij mijake king eo.
7:22—Ia eo Ri Egypt priest ro rar bõk aebõj eo ejañin oktak im bõtõktõk jen e? Rar maroñ bõk limiir aebõj jen River Nile mokta jen an kar oktak im bõtõktõk. Rar maroñ bar bõk den ko jen aebõjlõl ko rar kũbiji ebak ñan River Nile.—Exodus 7:24.
8:26, 27—Etke Moses ear ba bwe men in katok ko an Ri Israel ro renaj kar “men in jõjõik an ro dri Ijipt”? Armij ro rar kabuñ ñan elõñ men in mour ko ilo Egypt. Kin an konono kin men in katok ko ear kabinlok aikwij eo im nan in kareelel ko an Moses bwe ren kõtlok Ri Israel ro ñan katok ñan Jehovah.
12:29—Wõn ro rar bõk lajrak in manjen? Emaan ro wõt rar maroñ bõk lajrak in manjen. (Bwinbwin 3:40-51) Pharaoh, ear manje, rar jab mõne Ear wõr an make family. Ejjab bõran family eo ak ladik manje ro ilo kajjojo family rar mij jen men in kaeñtan eo kein kajoñoul.
12:40—Ewi toan an kar Ri Israel ro bed ilo enen Egypt? 430 yiõ ko eon in ej konono kake ej koba ien eo ro nejin Israel rar jokwe ilo “Ijipt im Canaan.” (Lale footnote eo.) Abraham eo ear jiljilimjuõnñoul-lalem an yiõ ear kijone River Euphrates ilo yiõ eo 1943 B.C.E. ke ear etal ñan Canaan. (Jenesis 12:4) Jen ien eo mae ien eo Jacob eo ear 130-an-yiõ ear deloñ ilo Egypt ear 215 yiõ ko. (Jenesis 21:5; 25:26; 47:9) Melelen men in bwe Ri Israel ro rar jokwe ilo Egypt bar 215 yiõ ko elikin.
15:8—Den ko rar “bin” ilujen Lomalo Ekilmir rar kwoj ke einwõt ice? Nan eo “bin” rar ukõte jen nan in kajin Hebrew kar melelen kadiklok ak kabinlok. Ilo Job 10:10, rej kajerbale nan in ñan milk eo ej kwoj im oktaklok einwõt cheese. Inem, den ko rekwoj rejjab einwõt ice. Elañe “kõto” eo ilo Exodus 14:21 ear itok jen rear, im joñan an molo ear kakwoj den in lojet ko, remaroñ kar kejelã kin men in im kin unin an lukkun molo. Kinke kar ejelok jabdewõt men rar lo kin mejeir ear kabõjrak den ko jen an torlok, rar kwoj im oktaklok einwõt cheese.
Tokjen katak ko ñan kij:
7:14–12:30. Men in kaeñtan ko joñoul rar jab baj walok wõt. Rar kanan kaki im rar itok ilo ien eo ejejjet. Wanjoñok kein relukkun kalikar joñan kajur eo an Ri Kõmanman eo ion den, meram in al, men ko rej tõbalbal, men in mour ko, im armij ro! Men in kaeñtan ko bareinwõt rej kwalok bwe Anij ewõr an Anij maroñ ñan kokkure ri kijirãt ro an im kejbãrok ri kabuñ ro an.
11:2; 12:36. Jehovah ej kajerammõn armij ro an. Alikar bwe ear kabin Ri Israel ro bwe ren bõk wõnãn jerbal ko air ilo Egypt. Rar deloñe eneo einwõt ro ranemkwoj, im jab einwõt ro ri jibokwe ilo tarinae.
14:30. Jemaroñ liki bwe Jehovah enaj kõtlok ri kabuñ ro an ilo ien “iñtan eo elap” eo ej itok.—Matu 24:20-22; Reveles̃õn 7:9, 14.
JEHOVAH EJ KAJUTAK JUÕN AILIÑ EJ IROIJ ION
(Exodus 15:22–40:38)
Ilo alliñ eo kein kajilu elikin air diojlok jen Egypt, Ri Israel ro rar jokwe itulalin Tol Sinai. Ijo rar bõk Kien ko Joñoul im kien ko jet, deloñ ilo juõn bujen ibben Jehovah, im erom juõn ailiñ Anij ej iroij ion. Iumin 40 ran ko Moses ear bed ilo tol eo, im bõk nan in kaiñi ko ikijen kabuñ eo emol im jerbal in kalek imõn kabbed eo an Jehovah, juõn temple ebidodo air bõkto-bõktak jen jikin ñan jikin. Ilo ejja ien eo wõt, Ri Israel ro rej jeke juõn kon in cow gold ñan kabuñ ñan e. Ke ear wanlaltak jen tol eo, Moses ej lo men in im joñan an illu ej kabedakilkili tablet in dekã ko ruo Anij ear lelok ñan e. Elikin an kajeik ri nana ro, ej bar wanliñlok ñan tol eo im bar bõk tablet in dekã ko. Ke Moses ear jeblak, jerbal in kalek imõn kabbed eo ear jinoe. Ilo tujemlokin yiõ in anemkwoj eo kein kajuõn an Israel, ear dedelok air kalek imõn kabbed in eaibujuij im kakone im karõk aolepen kobban na iloan, inem Jehovah ej kobrake kin aibujuij eo an.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
20:5—Ewi wãwen an kar Jehovah bõktok ‘kaje ñan bwid eo an jemeir’ ilo ebeben ko tokelik? Elikin an juõn armij tõbar dettan juõn eo ritto, rej ekajete kajjojo armij ekkar ñan mwilin im lemnak eo an. Ak ke ailiñ in Israel ear jino kabuñ ñan ekjap ko, ear bõk eñtan ko iumin elõñ ebeben ko tokelik. Tokjen bwid ko an ailiñ eo ear jelet Ri Israel ro retiljek bareinwõt im ear kabañ air jutak bin ilo tiljek.
23:19; 34:26—Kar ta melelen kien eo bwe ren jab kõmat kon in goat eo ilo den in ittin jinen? Kõmate kon in goat eo ilo den in ittin jinen kar juõn mantin ri pagan im rar tõmak bwe manit in enaj kar bõktok ut. Bareinwõt, kinke den in ittin jinen en kar ñan najidik nejin, inem ñan kõmate nejin na iloan ear juõn men elej. Kien in ear jibañ armij ro an Anij bwe ren kwalok tiriamo.
23:20-23—Kar wõn enjel eo ilo eon in, im ewi wãwen an kar etan Jehovah bed “ilo e”? Bõlen, enjel in ear Jesus mokta jen an kar oktak einwõt juõn armij ilo kanniek. Kar kajerbal e ñan tel Ri Israel ro ñan Enen Kallimur eo. (1 Dri Korint 10:1-4) Etan Jehovah ej bed “ilo e” kinke Jesus ej eo elaptata me ej kautiej im kokwojarjar etan Jemen.
32:1-8, 25-35—Etke Aaron ear jab bõk kaje kin an jeke juõn kon in cow gold? Buruen Aaron ear jab errã ibbeir ñan kabuñ ñan ekjap eo. Tokelik, ear kobalok ibben Ri Levi ro im jutak ibben Anij im jutak nae ro rar jumae Moses. Elikin an ri nana ro jako, Moses ear kakememej armij ro bwe ear lukkun lap air jerawiwi, im men in ear kalikar bwe Jehovah ear tiriamokake armij ro jet ijellokin Aaron.
33:11, 20—Ewi wãwen an kar Anij konono ñan Moses “jelmae dron einwõt armij ej konono iben jeran”? Nan in ej kalikar juõn bwebwenato ibben don. Moses ear konono ibben juõn eo ear binej jenkwon im bõk katak ko jen Jehovah ilo e. Ak Moses ear jab lo Jehovah kin mejen, kinke ‘ejelok juõn emaroñ lo Anij im mour.’ Emol, Jehovah ear jab make konono ibben Moses. Kien eo “ar likit e kin enjel ro ilo pein juõn dri kilajrõk,” Ri Galetia 3:19 ear ba.
Tokjen katak ko ñan kij:
15:25; 16:12. Jehovah ear kabwe aikwij ko an armij ro an.
18:21. Emaan ro rej kãleti ñan bõk jerbal ko ilo congregation in Christian eo rej aikwij einwõt ro ewõr air maroñ, remijak Anij, tiljek, im jab kibbon.
20:1–23:33. Jehovah ej Ri Letok kien eo eutiejtata. Ñe jej bokake e, kien ko an rar kamaroñ Ri Israel ro bwe ren kabuñ ñan e ilo juõn wãwen ekkar im lañliñ. Jehovah ewõr juõn an dolul ekwojarjar ilo ran kein. Ilo ad jerbal ibben ilo mõnõnõ enaj tellok ñan ad mõnõnõ im jokane kake.
Ewõr Melele eo Emol ñan Kij
Ta eo book in Exodus ej kalikar ñan kij kin Jehovah? Ej kwalok e einwõt juõn Eo emõnõnõ in kabwe aikwij ko, Ri Kanemkwoj armij eo ejej uan, im Eo Ej Kajejjet Kitien karõk ko an. Ej Anij eo ej karõk armij ro an einwõt juõn dolul ekwojarjar.
Ñe kwoj konono Bible jen week ñan week ñe kwoj kebojak kin kwelok in Theocratic Ministry School, ejelok bere bwe buruõm enaj lujur kin men ko kwar katak kaki ilo book in Exodus. Ñe kwoj lale ta eo ej ba iumin unin tel eo “Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible,” kwonaj kalaplok am melele kin jet eon ko ilo Bible eo. Kamelele ko iumin unin tel eo “Tokjen katak ko ñan kij” renaj kwalok ñan yuk kin ewi wãwen am maroñ bõk tokjen jen konono Bible ilo week eo.
[Pija eo ilo peij 28, 29]
Jehovah ear kamaroñ Moses eo einemõn ñan kanemkwoj im tel Ri Israel ro jen jikin kamakoko eo
[Pija eo ilo peij 29]
Men in Kaeñtan ko Joñoul rar kamole kajur eo an Ri Kõmanman eo ion den, meram in al, men ko rej tõbalbal, men in mour ko, im armij ro
[Pija eo ilo peij 30, 31]
Ikijen Moses, Jehovah ear karõk Ri Israel ro bwe ren einwõt juõn ailiñ ekwojarjar