Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Itukaduin Jen Book in Duteronomi
YIÕ eo kar 1473 B.C.E. Emotlok eñoul yiõ jen ien eo Jehovah ear lomoren ro nejin Israel jen air kamakoko ñan Egypt. Elikin air jolok yiõ kein ilo air etetal ilo ene jemaden eo, Ri Israel ro rar juõn ailiñ ejelok kabijukneir. Ak, eliktata, rej jutak tõrerein Enen Kallimur eo. Ta eo enaj walok ñan ir ke rej bõk anjo ioir? Ta abañ ko renaj iioni, im ewi wãwen rej aikwij kamadmõdi?
Mokta jen an Israel kijone River Jordan ñan loan enen Canaan, Moses ej keboje jar eo ñan juõn jerbal elap ej bed imair. Ewi wãwen? Ilo an kwalok juõn lelkan in katak ko me rej rejañ im kakabilek, kauwe im kakkõl. Ej kakememej Ri Israel ro bwe Jehovah Anij ej tellokin bõk kabuñ eo ej ñan e wõt im bwe ren jab lor wãwen ko an ri ailiñ ko ibelakiir. Katak kein rej ejaake mõttan eo elap ilo Bible book in Duteronomi. Im kakabilek ko rej walok ie rej jejjet ñan rainin, bwe kij bareinwõt jej jokwe ilo juõn lal me ebin ad kabuñ ñan Jehovah Anij wõt.—Dri Hibru 4:12.
Moses ear je aolepen book in Duteronomi ijellokin chapter eo eliktata, im ej kitibuj juõn ien ruo alliñ aetokin.a (Duteronomi 1:3; Joshua 4:19) Jen lale ewi wãwen kakabilek eo kar kwaloke ijin emaroñ jibañ kij ñan yokwe Jehovah Anij kin aolepen buruõd im ñan karejar ñan e ilo tiljek.
‘KWON JAB MELOKLOK MEN KO MEJÕM RAR LOI’
(Duteronomi 1:1–4:49)
Ilo katak eo moktata, Moses ej kwalok ilo tibdikdikin jet men ko rar iioni ilo ene jemaden eo—elaptata men ko me enaj lap air jibañ Ri Israel ro ke rej kebojak ñan bõk anjo ilo Enen Kallimur eo. Bwebwenato eo kin ijjitõñ eo an ri ekajet ro en kar kakememej ir bwe Jehovah ej karõk armij ro an ilo juõn wãwen me enaj kõmman bwe ren bõk kejbãrok ilo yokwe. Moses ej bareinwõt kwalok bwe ennan eo enana an ri aroñroñ ro joñoul ear kõmman bwe ebeben in armij ro mokta ren likjap in deloñ ilo eneo kar kallimur ñan ir. Lemnak mõk kin wãwen eo wanjoñok in kakkõl in ear jelet ro rej roñjake Moses ke rar lo eneo imair.
Ilo air kememej aolep wãwen ko Jehovah ear kõmmani bwe Ri Israel ro ren bõk anjo mokta jen air kar kijone river Jordan en kar kaberan ir ke rar bojak in jino air tarinaik ri ailiñ ko itu-rãjet in river eo. Ene eo rar bojak in deloñ ie ear obrak kin kabuñ ñan ekjap. Emol an kar jejjet an Moses lelok nan in kakkõl eo nae kabuñ ñan ekjap!
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
2:4-6, 9, 19, 24, 31-35; 3:1-6—Etke Ri Israel ro rar kokkure jet armij ro rar jokwe itu-rear in river Jordan ak jab ro jet? Jehovah ear kakien Israel bwe ren jab tarinaik ro nejin Esau. Etke? Kinke rar ro bwijjin jein Jacob. Ri Israel ro rar jab maroñ tarinaik Ri Moab im Ri Ammon, bwe rar armij ro jen bwij eo an Lot mañden Abraham. Bõtab, Ri Amorite King ro Sihon im Og rar jab ro nukin Israel im kin men in kar ejelok air maroñ ñan bed ilo eneo. Kin men in, ke Sihon ear makoko in kõtlok Ri Israel ro ñan dibloke ene eo enen im Og ear itok in tarinaik ir, Jehovah ear kakien Ri Israel ro ñan kajeebeplok jikin kwelok ko air, im en ejelok jabdewõt ri ko.
4:15-20, 23, 24—Kien eo nae kõmman ekjap ko ej melelen ke bwe ebwid air kõmman annañ in men ko einwõt kein kainõknõk ko? Jaab. Mo eo ear nae kõmman ekjap ko ñan kabuñ ñani—nae ‘badikdik ñan ekjap ko im karejar ñan ir.’ Jeje ko rejjab kemo air jekjek ekjap ko ak jiñaik men ko einwõt kein kainõknõk ko.—1 Kiñ Ro 7:18, 25.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
1:2, 19. Ro nejin Israel rar jebwãbwe ilo ene jemaden iumin 38 yiõ ko, meñe Kadesh-barnea ear “joñoul juõn ran jen Horeb, ilo ial an tol Sier.” Emol ear juõn tokjen ekaburomõjmõj kin air jab bokake Jehovah Anij!—Bwinbwin 14:26-34.
1:16, 17. Ejelok oktak kien ekajet ko an Anij rainin jen ien ko remotlok. Ro rej bõk eddo eo ñan jerbal ilo kumi in ekajet eo (judicial committee eo) rej aikwij kejbãrok bwe kalijeklok ak mijak armij en jab ikũri ekajet ko air.
4:9. ‘Jab meloklok men ko mejõm rar loi’ ear aorõk elañe Israel ear kõnan lo tõbrak. Ke ej ebaktok lal eo ekãl kar kallimur kake, eaorõk bwe kij bareinwõt jen kalimjeklok jerbal ko rekabwilõñlõñ an Jehovah ilo ad tiljek in katak Nan eo an.
YOKWE JEHOVAH, IM BOKAKE KIEN KO AN
(Duteronomi 5:1–26:19)
Ilo katak eo an kein karuo, Moses ej kwalok ilo tibdikdik kin letok in Kien eo ion Tol Sinai im ej bar kwalok kin Kien ko Joñoul. Ej kwalok ilo alikar kin torlokbõk eo an jiljilimjuõn ailiñ ko. Ej kakememej ro nejin Israel kin juõn men eaorõk rar katak kake ilo ene jemaden eo: “Armij e jab mour kin bred wõt, a kin men eo jabrewõt ej walok jen loñin Jeova, armij ej mour.” Ilo wãwen eo ekãl ibbeir, rej aikwij “bokake aolepen kien.”—Duteronomi 8:3; 11:8.
Ke rej bedwõt ilo enen kallimur eo, Ri Israel ro renaj aikwij kien ko ejjab ikijen kabuñ wõt ak bareinwõt ikijen ekajet, kien, tarinae, im mour jen ran ñan ran ilo bukwon eo im ilo mour ko air make. Moses ej eliji kien kein im kalikar aikwij eo ñan yokwe Jehovah im bokake kien ko an.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
8:3, 4—Ilo wãwen et eo nuknuk ko an Ri Israel ro rar jab mor im neiir rar jab ebbõj ke rar etetal ilo ene jemaden eo? Men in ear juõn men in kabwilõñlõñ jen Anij, einwõt kar men in letok eo kin manna. Ri Israel ro rar kajerbal ejja nuknuk im juj ko wõt rar kajerbali ilo jinoin air etetal, im rar liloki ñan ro jet ke ajiri ro rar rittolok im ro reritto rar mij. Bwinbwin ko ruo kar kõmmani ilo jinoin im ilo jemlokin air etetal ilo ene jemaden eo rar kalikar bwe oran Ri Israel ro ear jab laplok, im joñan nuknuk im juj ko ilo jinoin ear bwe wõt ñan ir.—Bwinbwin 2:32; 26:51.
14:21—Etke Ri Israel ro rar maroñ lelok ñan juõn ruwamaejet ak wiakake ñan juõn ri ailiñ juõn menin mour eo ear mij in atabuñ im rar jab katorlok bõtõktõkin ak ir make rar jab maroñ kañe? Ilo Bible, nan in “drua maijet” emaroñ kar jitõñlok ñan juõn eo ear jab juõn Ri Jew ak ear erom juõn ri tõmak ak emaroñ kar melelen juõn eo ear jokwe ilo eneo im lori kien ko an eneo ak ear jab erom juõn ri kabuñ an Jehovah. Juõn ruwamaejet im juõn ri likin me rar jab oktak im erom ri tõmak rar jab bed iumin Kien eo inem rar maroñ kajerbal menin mour ko rar jab katorlok bõtõktõkiir ilo elõñ wãwen ko. Ear melim an Ri Israel ro lelok ak wiakake menin mour rot kein ñan ir. Ijo tu-rãjet, proselyte ro (ro rar oktak im erom ri tõmak) rar aikwij in lor bujen Kien eo. Einwõt Livitikõs 17:10 ej kalikar, ear mo an juõn armij rot in mõñã bõtõktõkin juõn menin mour.
24:6—Etke kar keidi air “bõk ken irir, ak dreka in irir ilõñ, ken kabin muri” einwõt air “bõk kabwebwen mour”? Juõn kein irir im dekã in irir ilõñ ej jutak kin “aan” an juõn armij, ak wãwen eo ñan an kabwe aikwij ko ñan kejbãrok mour. Ilo air bõk juõn iair enaj kar bõprae an aolepen family eo bõk kijeir mõñã ilo ran eo.
25:9—Ta aorõkin air jelate juj jen neen im iyeloke turin mejen juõn emaan eo e makoko in bõk belen jein ak jatin? Ekkar ñan “mõnit ilo Israel mokta kin wiaik . . . , juõn armij ej wutik an juj im lelok ñõn dri turin.” (Ruth 4:7) Jelate juj an juõn emaan eo e makoko in bõk belen jein ak jatin ej kamol bwe ear karmijeteik ijo jikin im maroñ eo an ñan kwalok juõn ri jolet ñan eo jein ak jatin emij. Men in ear juõn men ekajookok. (Duteronomi 25:10) Iyeloke mejen ear juõn wãwen kajook armij eo.—Bwinbwin 12:14.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
6:6-9. Einwõt kar kakien Ri Israel ro bwe ren jelã Kien eo, kij bareinwõt aikwij jelã kien ko an Anij, kememeji ien otemjej, im katakin ro nejid kaki. Jej aikwij ‘lukwoji juõn kakõlle ion peid’ ilo wãwen eo bwe makitkit ko ad—eo peid ej annañelok—ej aikwij kwalok bwe jej bokake Jehovah. Im einwõt ‘rej bed ikõtan mejed,’ bokake eo ad ej alikar an aolep loe.
6:16. Jen jab melejoñe Jehovah einwõt Ri Israel ro ejelok air tõmak rar kõmmane ilo Massah, ijo rar aol kin an jabwe limiir.—Exodus 17:1-7.
8:11-18. Arõk mweiuk emaroñ kõmman bwe jen meloklok Jehovah.
9:4-6. Jej aikwij kejbãrok nae ad kowãnik kij make.
13:6. Jen jab kõtlok bwe jabdewõt armij en kamad kij jen ad kabuñ ñan Jehovah.
14:1. Kakinejnej kij make ej kwalok ad jab kautiej enbwinid, emaroñ wõr kõtan ñan kabuñ waan, im jej aikwij kejbãrok kij jen e. (1 Kiñ Ro 18:25-28) Kejatdikdik eo ad kin jerkakbiji ej kõmman bwe liãjlol rot in elap kin ro remij ejakkar.
20:5-7; 24:5. Jej aikwij kwalok ad lemnak kin ro jet me wãwen ko ibbeir ejej uair, meñe jerbal eo kwoj kõmmane eaorõk.
22:23-27. Ñe juõn emaan ej iten kokkure juõn kõrã, juõn ian wãwen ko elaptata an keie ñan kejbãrok ej ñan lamõj.
“KWON KÃLET MOUR”
(Duteronomi 27:1–34:12)
Ilo katak eo an kein kajilu, Moses ej ba bwe elikin air kijone Jordan, Ri Israel ro rej aikwij je nan ko an Kien eo ion dekã ko relap im bareinwõt lia ko kin jab bokake im jerammõn ko kin bokake. Katak eo kein kemen ej jino kin kõkãl in bujen eo ikõtan Jehovah im Ri Israel ro. Moses ej bar kakkõl ir nae jab bokake im ej rejañ armij ro ñan “kãlet mour.”—Duteronomi 30:19.
Ijellokin an kwalok kin katak ko emen, Moses ej konono kin oktak in ri tel ro im ej katakin Ri Israel ro juõn al eaibujuij me ej nebar Jehovah im ej kakkõl kin jerata ko renaj walok kin jab tiljek. Elikin an kajerammõn bwij ko, Moses ej mij ke ear 120 yiõ dettan im rej kalbwin e. Ran in jañ im liãjlol ko kin Moses ear wõnmanlok iumin jilñul ran, joñan wõt jimettan in ien ko me Duteronomi ej jeje kake.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:
32:13, 14, (NW)—Kinke kar kemo an Ri Israel ro mõñã kioeo, ta melelen air mõñã “kioeo in lam ko”? Nan in kioeo ijin ej juõn nan in kõkkar im ej jitõñlok ñan menin mour ko remõntata ilo bwij eo. Kajerbal kin nan in kõkkar rot in ej alikar kinke ejja eon eo wõt ej konono kin “kioeo in dekã in jibke an wheat” im “dran grape.”
33:1-29—Etke etan Simeon ear jab walok ilo nan in kajerammõn eo ke Moses ear kajerammõn ro nejin Israel? Men in ear eindein kinke Simeon im bareinwõt Levi rar jerbal ilo “lej,” im air illu “ear lap.” (Jenesis 34:13-31; 49:5-7) Men in jolet eo air ear jab joñan wõt bwij ko jet. Levi ear bõk 48 jikin kwelok ko, im jolet eo an Simeon ear bed iolapen jolet eo an Judah. (Joshua 19:9; 21:41, 42) Kin men in, Moses ear jab kwalok ilo alikar kajerammõn eo an Simeon. Bõtab, kajerammõn eo an Simeon ear koba ilo kajerammõn eo an Israel.
Tokjen Katak ko ñan Kij:
31:12. Ro redik ren jijet ibben ritto ro ilo ien kwelok ko an congregation eo im kate ir ñan roñjake im katak.
32:4. Aolep jerbal ko an Jehovah rewãppen ilo wãwen eo ej jokkin wõt juõn an kwalok kadkad ko kadkadin ekajet jimwe, meletlet, yokwe, im kajur.
Elap Aorõkin ñan Kij
Duteronomi ej kwalok kin Jehovah einwõt “E wõt Jeova.” (Duteronomi 6:4) Ej juõn book kin armij ro rej bed ilo juõn kõtan ejej uan ibben Anij. Book in Duteronomi ej bareinwõt kakkõl nae kabuñ ñan ekjap im ej kalikar aikwij eo ñan kabuñ ñan Anij wõt.
Emol, Duteronomi elap an aorõk ñan kij! Meñe jejjab bed iumin Kien eo ikijen Moses, elap ad maroñ katak jen e im enaj jibañ kij ñan ‘yokwe Jehovah ad Anij kin aolepen buruõd, aad, im ad kajur.’—Duteronomi 6:5.
[Kamelele eo itulal]
a Joshua ak Priest eo Elap Eleazar emaroñ kar kobaik chapter eo eliktata, eo ewõr lokbook eo kin mij eo an Moses.
[Mab ko ilo peij 24]
(Ñan lale pija eo, jouj im lale ilo bok eo)
SEIR
Kadesh-barnea
Mt. Sinai (Horeb)
Red Sea
[Credit Line]
Jikin kein rej wawa ion map ko me maroñ eo ej an Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel
[Pija eo ilo peij 28]
Katak ko an Moses rej ejaake mõttan eo elap ilo book in Duteronomi
[Pija eo ilo peij 30]
Ta eo jemaroñ katak jen men in letok eo an Jehovah kin manna?
[Pija eo ilo peij 30]
Air bõk juõn kein irir ak dekã in irir ilõñ einwõt juõn kein kabin muri ear einwõt air bõk “kabwebwen mour (aan)”