Nan eo an Jeova Ej Mour Wõt
Katak ko Relap Jen Letter ko an Jemes im Piter
ENAÑIN 30 yiõ ko elikin Pentekost 33 C.E., dri jilik Jemes, leo jãtin Jisõs, ear je juõn letter ñõn “joñoul im ruo bwijin” Israel eo ilo jitõb. (Jem. 1:1) Mejenkajik eo an ej ñõn rejañ ir bwe ren kajur wõt ilo tõmak im kijenmij ñe rej jelmae melejoñ ko. Ear bareinwõt lelok nan in kakabilek ko ñõn kajime abañ ko me rar jino walok ilo congregation eo.
Moktalok jen an kar Iroij eo an Rom etan Nero karõk ñõn kaiñtan dri Kristian ro ilo yiõ eo 64 C.E., dri jilik Piter ear je letter eo an kein kajuõn ñõn dri Kristian ro im rejañ ir bwe ren jutõk bin ilo tõmak. Ilo letter eo an kein karuo me ear je elikin an je letter eo mokta, Piter ej rejañ dri tõmak ro mõtõn ñõn liñõri Nan in Anij im ej kakkõl ir kin itok eo an ran eo an Jeova. Emol, jemaroñ bõk tokjen jen ar etale ennan ko ilo letter ko an Jemes im Piter.—Hib. 4:12.
ANIJ EJ LELOK MELETLET ÑÕN RO REJ “KAJITÕK ILO TÕMAK”
Jemes ej je: “Emõnõnõ armij eo ej kijenmij ilo melejoñ: bwe ñe emwij kamol e e naj bõk belin mour.” Ñõn ro rej “kajitõk ilo tõmak,” Jeova ej lelok meletlet eo rej aikwiji ñõn kijenmij iomin melejoñ ko.—Jem. 1:5-8, 12.
Tõmak im meletlet rej bareinwõt menin aikwij ñõn ro rej erom “dri katakin” ilo congregation eo. Elikin an kwalok kin lo eo einwõt juõn “ra erik” me emaroñ ‘kabrijrij aolepen enbwin eo,’ Jemes ear kakkõl kin iminene ko an lõl me remaroñ kokkure kõtan eo ar iben Anij. Ear bareinwõt kemelele kin buñten ne ko eo enañinmij ilo jitõb ej aikwij lori bwe en bar ejmour.—Jem. 3:1, 5, 6; 5:14, 15.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Berber ion Baibel:
2:13, UBS—Ilo wãwen it eo “tiriamo ej anjo ion ekajet”? Ñe ej itok ñõn ar uak ñõn Anij kin kõmõn ko ar, ej lemnok kin tiriamo eo jaar kwalok ñõn ro jet im ej jolok ar bwir ion berber in katok eo an Nejin. (Rom. 14:12) Men in en kõmõn bwe tiriamo en juõn karkar elap ilo mour ko ar.
4:5—Ta eon eo Jemes ej konono jene ijin? Jemes ejjab konono jen jabrewõt eon. Bõtab, nan kein rekakõrmol rej bwelen berber ion lemnok eo ilo eon kein einwõt Jenesis 6:5; 8:21; Jabõn Kennan Ko 21:10; im Dri Galetia 5:17.
5:20—“Eo ej koukwelok juõn dri jerawiwi jen an jebwãbwe jen ial,” e naj lomoren wõn jen mij? Juõn dri Kristian ej kajeblaktok juõn dri kõmõn bwir jen juõn ial enana ej lomoren mour eo an armij eo ej ukwelok jen an mij ilo jitõb im bwelen jen kokkure eo ej ñõn indrio. Armij eo ej jibõñ dri jerawiwi eo ilo wãwen in enaj bareinwõt “kalibubu elõñ jerawiwi [an eo ebwir].”
Tokjen Katak ko ñõn Kij:
1:14, 15. Jerawiwi ej ijjino jen kõnan ko renana. Kin men in, jejjab aikwij drebiji wõt kõnan ko renana ilo lemnok ko ar. Jen an eindrein, jej aikwij “lemnok kin” men ko rekõketak im kobrõk lemnok ko ar im buruer kaki.—Pil. 4:8.
2:8, 9. “Kaljiklok” ej jumae ‘kien eo elap’ kin yokwe. Kin men in, dri Kristian ro remol rejjab kwalok kalijeklok.
2:14-26. ‘Emwij lomorir kin tõmak,’ ak “jab jen jerbal ko” an Kien eo Anij ear letok ikijen Moses im jerbal ko dri Kristian ro rej kõmõni. Tõmak ej kitibuj elaplok jen baj ba wõt bwe jej tõmak ilo Anij. (Ep. 2:8, 9; Jon 3:16) Ej aikwij kamakit kij ñõn mour ekkar ñõn ankilan Anij.
3:13-17. “Meletlet eo jen lõñ” emol bwe ej utiejlok jen meletlet an ‘lõl im mõm ko im dimõn rõn’! Jej aikwij ‘kabukot meletlet jen lõñ einwõt mweiuk ko retino.’—Ken. 2:1-5.
3:18. Ine eo kin nuuj eo emõn kin Ailiñ eo “emwij jeor ilo ainemõn ñõn ro rej kõmõn ainemõn.” Eaurõk bwe jen kõmõn ainemõn im jab jua, akwail, ak kinkõmõn.
‘JUTÕK BIN ILO TÕMAK’
Piter ej kakememej dri tõmak ro mõtõn kin “kejatrikrik emour” me renaj jolit ilõñ. Piter ej jiroñ ir: “Kom ebeben emwij kãlete, pris ro im iroij ro, dri ailiñ rokwojarjar.” Elikin an kar lelok nan in kakabilek ko ilo tibrikin kin kõtãik ir mõke, ej jiroñ ir: “En buruemi otemjej wõt juõn, komin tiriamokake dron, komin yokwe einwõt jimjãn jimjãten, komin keni, im en etã buruemi.”—1 Pit. 1:3, 4; 2:9; 3:8.
Kinke “jemlokõn [jukjuk im ber an dri Ju ro] ej ebaktok,” Piter ear kakabilek ro jein im jãtin bwe ‘en jime air lemnok, im ren jadõr im jar.’ Ej jiroñ ir: “Komin jadõr, komin ekil. . . . Komin jutõk jumae [Setan] im bin ilo ami tõmak.”—1 Pit. 4:7; 5:8, 9.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Berber ion Baibel:
3:20-22—Ewi wãwen baptais ej lomoren kij? Baptais ej juõn menin aikwij ñõn ro rej bukot lomor. Bõtab, ar baj baptais wõt eban lomoren kij. Ilo mol lomor ej “kin jerkakbiji eo an Jisõs Kraist.” Eo enaj baptais ej aikwij or an tõmak bwe enaj bõk wõt lomor ikijen an kar Jisõs katok kin mour eo an, jerkakbiji, im ber “i anbijmaroñõn Anij,” inem eor an maroñ ion ro remour im ro remij. Baptais eo ej berber ion tõmak rot in ej einlok wõt ‘drualitõk armij kar lomoren ir, kin dren.’
4:6—Wõn “ro remij” kar “kwalok gospel” ñõn ir? Rein rar ‘mij ilo air nana im air jerawiwi,’ ak rar mij ilo jitõb, melelen ear jab or air kõtan iben Anij mokta jen air kar roñ kin nuuj eo emõn. (Ep. 2:1) Bõtab, elikin air tõmak kin nuuj eo emõn rar jino “mour” ilo jitõb.
Tokjen Katak ko ñõn Kij:
1:7. Bwe tõmak eo ar en kanuij or tokjen, ej aikwij mwij melejoñwe. Emol, kain tõmak rot in ekajur ej “lomorir.” (Hib. 10:39) Jejjab aikwij jenliklik jen men ko rej melejoñwe tõmak eo ar.
1:10-12. Enjel ro rar kõnan liñõri im melele mol ko remũlõl ilo jitõb me dri kanan ro an Anij ilo ien ko etto rar jeje kaki ikijen congregation eo an Kristian dri kabit ro. Bõtab, men kein rar alikarlok wõt ke Jeova ear jino jerbal iben congregation eo. (Ep. 3:10) Jej aikwij lor joñok eo an enjel ro im kate wõt kij ñõn bukot “men ko re mũlõl an Anij.”—1 Kor. 2:10.
2:21. Ilo ar kajeoñwe joñok eo an Jisõs Kraist, jej aikwij mõnõnõ in iñtan meñe ñõn mij ñõn rejetake iroij potata eo an Jeova.
5:6, 7. Ñe jej jolok inebata ko ar na iben Jeova, enaj jibõñ kij ñõn likit moktata kabuñ eo emol ilo mour eo ar, jen ar le jen joñõn ar inebata kin ta eo ilju enaj bõktok.—Mat. 6:33, 34.
“RAN IN IROIJ E NAJ ITOK”
Piter ear jeje: “Ejelok nan in drikanij e ar itok kin ankil an armij: a armij r’ar konono jen Anij, kin an Jitõb Kwojarjar kokononoik ir.” Ar lukkun etale nan in kanan ko enaj kejbãrok kij jen “dri kanan riõp” im armij ro jet renana.—2 Pit. 1:21; 2:1-3.
Piter ej kakkõl: “Ilo ran ko eliktata, eor dri kajirere re naj itok im kajirere.” Ak “ran in Iroij e naj itok einwõt dri kwot.” Piter ear kajemlok letter eo an kin nan in kakabilek in ekeie ñõn ro rej “kõtõmene im lipjerjer an ran in Iroij itok.”—2 Pit. 3:3, 10-12.
Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Berber ion Baibel:
1:19—Wõn eo ej “iju ran,” ñãt eo ej tak, im ewi wãwen ar jela bwe men in emwij an walok? “Iju ran” eo ej Jisõs Kraist ke kar kairoij e ilo Ailiñ eo. (Rev. 22:16) Ilo 1914, Jisõs ear tak mokta jen menin kõmõnmõn otemjej einwõt Kiñ eo ej Messaia, men in ej kwalok kin juõn ien rantak. Ien eo Jisõs ear ukot nememen, visiõn in ear kõjelã moktalok kin aibujuij eo an Jisõs im an kajur ilo Ailiñ eo. (Mat. 17:1, 2, UBS) Men in ej kalikar bwe nan in kanan ko an Anij rej mol im jemaroñ liki. Ar etale nan in kanan kein ej kameramlok buruer, inem jej kile bwe Iju ran eo emwij an tak.
3:17—Ta melelen an Piter ba, “jela mokta”? Piter ear jitõñlok ñõn jelalokjen eo kin men ko renaj walok ilo ran ko renaj itok, im Anij ear lelok men in ñõn e im dri jeje Baibel ro jet. Kinke eor joñõn jelalokjen in, ejjab melelen bwe aolep dri Kristian ro ilo jinoin rar jela kin tibrikin aolepen men ko renaj walok ilo ran ko rej itok. Rar jela wõt kin men ko rar kõtmene bwe renaj walok.
Tokjen Katak ko ñõn Kij:
1:2, 5-7. Ñõn jibõñ kij kalaplok ar “jela Anij im Jisõs ar Iroij,” jej aikwij kate kij ñõn kadrek karkar kein einwõt tõmak, kijenmij, im tiljek ñõn Anij. Men kein remaroñ “kõmõn bwe [jen] jab jowõn ak jowa” kin jelalokjen in.—2 Pit. 1:8.
1:12-15. Bwe jen “bin wõt ilo mol eo,” jej aikwij nan in kakememej ko ien otemjej, einwõt ko jej bõki ilo kwelok ko ar, ilo ar katak iber mõke, im riiti Baibel eo.
2:2. Jej aikwij in kejbãrok bwe mwil ko mwiler ren jab katton etan Jeova im rolul eo an.—Rom. 2:24.
2:4-9. Ikijen men ko ear kõmõni ilo ien ko etto, jemaroñ liki bwe “Anij e jela kijkan an kõtlok ro remõn jen men in kabo, im drebij ro renana ilo joñõn kwotõn ñõn ran in ekajet.”
2:10-13. Meñe “men ko reutiej,” melelen elder ro, rej likjõp im kõmõn bwir jet ien, jejjab aikwij konono nan ko renana nae ir.—Hib. 13:7, 17.
3:2-4, 12. Ilo ar lukkun roñjake “nan ko dri kanan [ro] r’ar ba mokta, im kien Iroij im Dri Lomor” renaj jibõñ kij ñõn ekkõl wõt kin ran eo an Jeova ej ebaktok.
3:11-14. Einwõt ro rej “kõtõmene im lipjerjer an ran in Iroij itok,” jej aikwij (1) “kõmõn wãnik,” melelen erreo ilo enbwin, ilo lemnok, ilo mwil, im ilo jitõb; (2) obrõk kin jerbal ko remõn rej kalikar “kabuñ rokwojarjar,” einwõt ko rej ekkejellok iben jerbal in kwalok nan kin Ailiñ eo im kõmõn dri kalor ro; (3) kejbãrok mwiler im karkar ko karkarer bwe ren jab “mãr” kin lõl in etton; (4) en ejelok ‘notar,’ ilo ar kõmõn men ko otemjej kin juõn buru erreo; im (5) jen “ainemõn” iben Anij, iben dri Kristian ro jeer im jãter, im jabrewõt armij.