Ovanyasha, mbela otamu diki po tuu ekanghameno li na sha nonakwiiwa?
“Omadiladilo ange nde e mu diladilila ondi a shii, . . . omadiladilo ombili, haoo omupya. Ame ohandi mu pe efimbo lokomesho pamwe neteelelo liwa.”—JEREMIA 29:11.
1, 2. Omeenghedi dilipi da yooloka, omido domounyasha tadi dulu okutalika ko?
OVAKULUNHU vahapu ohava diladila ounyasha u li efimbo liwa mokukalamwenyo. Ohava dimbuluka eenghono nondjungu oyo kwa li ve na eshi va li ovanyasha. Ohava dimbuluka nehafo efimbo olo eshi va li ve na oinakuwanifwa inini neenghono, eshi va li ve na shihapu okuhafela nosho yo okukalamwenyo ku yadi eemhito de va teelela.
2 Ndele ovanyasha otashi dulika mu wete oinima i li shimwe shi lili. Otashi dulika mu na omaupyakadi e na sha nokuungaunga nomalunduluko omounyasha opamaliudo noopalutu. Otashi dulika mwa taalela omafininiko manene oomakula eni kofikola. Otashi dulika tamu ningi eenghendabala da mana mo mokukondjifa elongifo loingangamifi, loalkoholi nosho yo oluhaelo. Vahapu vomunye ohamu shakeneke yo omhata i na sha nokuhenombinga ile oinima imwe i lili i na sha neitavelo leni. Heeno, ounyasha otau dulu okukala efimbo lidjuu. Ndele nande ongaho ou li efimbo leemhito. Epulo ololo kutya: Ongahelipi tamu ka longifa eemhito odo?
Hafeleni ounyasha weni
3. Omayele elipi nelondwelo lilipi Salomo a pa ovanyasha?
3 Ovanamido otave ke mu lombwela kutya ounyasha ihau kalelele, nove li mondjila. Moule ashike womido dinini, ounyasha weni otau ka xula po. Onghee hano u hafeleni ofimbo mu li muo. Ohamba Salomo oya yandja omayele a tya ngaho, eshi ya shanga ya ti: “Omunyasha ove, kala wa nyakukwa nounyasha woye, nomutima woye nau ku hafife momafiku omounyasha woye. Ndele enda neendjila domwenyo woye.” Ndelenee Salomo okwa londwela ovanyasha a ti: “Taata mo oluhodi momwenyo woye, ndele kandula po omauyahame molutu loye.” Nokwa weda ko a ti: “Ehafo nounyasha oo oyongahoelela.”—Omuudifi 11:9, 10.
4, 5. Omolwashike shi li pandunge kovanyasha okulilongekidila onakwiiwa? Shi faneka.
4 Mbela ou udite ko ngoo osho Salomo kwa li a hala okutya? Oku shi faneka, diladila komunyasha oo a pewa oshali inene, tashi dulika efyuululo lonhumba. Ote ke li longifa shike mbela? Ota dulu oku li longifa alishe mokulihafifa ye mwene—ngaashi ashike omumati a kanene womeyele laJesus. (Lukas 15:11-23) Ndele oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge oimaliwa oyo oya pu po? Doshili, ote ke livela ombedi molwoku he i longifa nawa. Ndele mepingafano naasho, natu tye nee ngeno okwa longifa oshali oyo mokudika po ekanghameno li na sha nonakwiiwa, tashi dulika a ninga ondunge yokutuvikila shihapu. Mbela konima yefimbo eshi ta ka mona ouwa moimaliwa oyo kwa li a tuvikila, mbela oto diladila kutya ote ke livela ombedi molwaashi ina longifa oimaliwa yaye aishe mokulihafifa mefimbo lounyasha waye? Doshili, hasho nandenande!
5 Tala ko omido domounyasha woye di li oshali ya dja kuKalunga, nosho di li shili. Mbela oto ke di longifa ngahelipi? Oto dulu okuhepeka eenghono doye adishe nondjungu yoye aishe mokulihafifa kwa pitilila, to lihafifa ashike efimbo alishe nope he na okulipula nonakwiiwa. Ndele ngeenge owa ningi ngaho, kungaha “ehafo nounyasha” kwoove otau ka kala lela oinima ‘yongaho elela.’ Kashiwa tuu okulongifa nawa ounyasha woye u lilongekidile onakwiiwa!
6. (a) Omayele aSalomo elipi taa yandje ewiliko kovanyasha? (b) Oshike osho Jehova a hala okuningila ovanyasha, nongahelipi ovanyasha tava dulu okumona ouwa mwaasho?
6 Salomo okwa popya efinamhango olo tali dulu oku ku kwafela u longife nawa ounyasha woye. Okwa ti: “Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” (Omuudifi 12:1) Osho osho tashi etifa omupondo—okupwilikina kuJehova nokuwanifa po ehalo laye. Jehova okwa li a lombwela Ovaisrael vonale shi na sha naasho kwa li a hala oku va ningila, a ti: “Omadiladilo ange nde e mu diladilila ondi a shii, . . . omadiladilo ombili, haoo omupya. Ame ohandi mu pe efimbo lokomesho pamwe neteelelo liwa.” (Jeremia 29:11) Jehova okwa hala yo oku ku pa “efimbo lokomesho pamwe neteelelo liwa.” Ngeenge owe mu dimbuluka moilonga yoye, mokudiladila kwoye nomomatokolo oye, oto ka mona shili efimbo olo lokomesho neteelelo olo.—Ehololo 7:16, 17; 21:3, 4.
“Eheneni kuKalunga”
7, 8. Ongahelipi omunyasha ta dulu okweehena popepi naKalunga?
7 Jakob okwe tu ladipika tu dimbuluke Jehova eshi e tu ladipika a ti: “Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye.” (Jakob 4:8) Jehova oye Omushiti, Omupangeli womeulu, a wana okulongelwa nokuhambelelwa komesho yaaishe. (Ehololo 4:11) Ndele ngeenge otwa eheneni popepi naye, ota ka ehena popepi nafye. Mbela okunakonasha kwa tya ngaho kwopahole itaku hafifa omutima woye?—Mateus 22:37.
8 Ohatu ehene kuJehova meenghedi dihapu. Pashihopaenenwa, omuyapostoli Paulus okwa ti: “Diinineni mokwiilikana nokukala mo oupafi nokupandula.” (Ovakolossi 4:2) Osho osha hala okutya otu na okukulika oikala yokwiilikana. Ino kala wa wanenwa nokukala ashike ho ti amen konima eshi xo a ilikana ile eshi Omukriste mukweni a ilikana pokwoongala kweongalo. Mbela owa mbubulila ngoo nande onale omutima woye kuJehova noku mu lombwela osho to diladila, osho wa tila nomashongo oo wa taalela? Mbela owe mu lombwela ngoo nande onale oinima oyo to dulu okukala wa fya ohoni oku i lombwela ovanhu? Omailikano e li paushili notaa di komutima otaa dulu okweetifa eliudo lombili. (Ovafilippi 4:6, 7) Ohae tu kwafele tu ehene popepi naJehova notu kale tu udite kutya naye ota ehene kufye.
9. Ongahelipi omunyasha ta dulu okupwilikina kuJehova?
9 Otu wete vali onghedi imwe yokweehena popepi naJehova meendjovo da nwefwa mo, odo tadi ti: “Pwilikina epukululo u itavele outekuduliko, opo u mone eendunge komesho.” (Omayeletumbulo 19:20) Heeno, ngeenge owa pwilikine kuJehova nokudulika kuye, ou li to diki po ekanghameno li na sha nonakwiiwa. Ongahelipi to dulu okuulika kutya oho pwilikine kuJehova? Nope he na omalimbililo oho kala alushe pokwoongala kwopaKriste noho pwilikine koitukulwa yoprograma. Natango, oho ‘fimaneke xo nanyoko’ mokukala pekonakono lOmbibeli loukwaneumbo. (Ovaefeso 6:1, 2; Ovaheberi 10:24, 25) Osho oshinima shiwa. Ndele kakele kaasho, mbela oho ‘longifa tuu nawa efimbo’ opo u lilongekidile okwoongala nopo u leshe Ombibeli alushe nokulafulula omauyelele? Mbela oho kendabala ngoo okutula moilonga osho wa lesha, opo u dule okweenda ngaashi ‘omunaendunge’? (Ovaefeso 5:15-17; Epsalme 1:1-3) Ngeenge owa kala to ningi ngaho, oto ka ehena kuJehova.
10, 11. Ouwa munene ulipi ovanyasha tava dulu okumona ngeenge ova pwilikine kuJehova?
10 Meendjovo dopehovelo dembo lOmayeletumbulo, omushangi oo a nwefwa mo okwa yelifa elalakano lembo olo lOmbibeli. Okwa ti elalakano olo okutya: “Ovanhu va shiive ounongo noutekuduliko, va ude ko eendjovo domayele, va tambule outekuduliko ou tau eta eendunge, ouyuki neyukifo noshili, nokweetela ovashima eshiivo nomunyasha okushiiva nokunongela.” (Omayeletumbulo 1:1-4) Onghee hano, eshi to lesha nokutula moilonga eendjovo dOmayeletumbulo—nosho yo Ombibeli aishe—oto ka kulika ouyuki na Jehova ota ka kala a hafa eshi to ehene popepi naye. (Epsalme 15:1-5) Apa pe fike okukulika kwoye eendunge dokuyoolola, elungamo, eshiivo noukeka wokudiladila, opo ngoo pe fike okukala kwoye to ningi omatokolo mawa.
11 Mbela oshi li ngoo pandunge okuteelela omunyasha a katuke pandunge mokuninga omatokolo? Osho naanaa, omolwaashi Ovakriste ovanyasha vahapu osho va ninga. Oshidjemo, ovanhu ove va fimaneka ‘noihava dini ounyasha wavo.’ (1 Timoteus 4:12) Osha yeleka eshi ovadali vavo ve va hafela, na Jehova ota ti kutya ohava hafifa omutima waye. (Omayeletumbulo 27:11) Nonande ove li ovanyasha, otava dulu okukala nelineekelo kutya eendjovo edi da nwefwa mo otadi longo nokuvo, tadi ti: “Lilonga komunghaya, tala kovayuki, osheshi efimbo lokomesho tali ka kala lomulumenhu omunambili.”—Epsalme 37:37.
Ningeni omatokolo mawa
12. Etokolo limwe lomomatokolo a fimana oo ovanyasha hava ningi olilipi, nomolwashike etokolo olo li na oilanduliko tai kalele?
12 Ounyasha ou li efimbo lokuninga omatokolo, ndele amwe omuo oku na oilanduliko tai kalelele. Omatokolo amwe oo to ningi paife otae ke ku kuma oule womido okuyuka komesho. Omatokolo opandunge ohaa ningifa okukalamwenyo ku kale nelao nosho yo nomupondo. Omatokolo e he li pandunge ohaa dulu okunyona po okukalamwenyo kwomunhu akushe. Konakona nghee osho shi li shoshili shi na sha nomatokolo opavali oo u na okuninga. Lotete, ololo kutya: Oolyelye to ka hoolola u kale to endafana navo? Omolwashike eshi sha fimana? Eyeletumbulo la nwefwa mo otali ti: “Kala nokweenda novanongo, opo nee naave yo u ninge omunongo. Ndelenee ou ha endafana novashima, ota ka laipala.” (Omayeletumbulo 13:20) Osho osha hala okutya, xuuninwa ohatu ka kala twa fa ovo hatu endafana navo—hatu ka kala ovanaendunge ile omalai. Mbela ove owa hala okukala ngahelipi?
13, 14. (a) Kakele kekwatafano lodikilila novanhu, eendafano ola kwatela mo shike? (b) Epuko lilipi ovanyasha ve na okuhenuka?
13 Ngeenge to diladila shi na sha neendafano, otashi dulika to diladila shi na sha nokukala novanhu. Osho oshi li mondjila, ndele ope na shihapu sha kwatelwa mo. Ngeenge to tale oprograma koTV, to pwilikine komusika, to lesha embo, to tale okino ile to kongo omauyelele onhumba koInternet, oto endafana novanhu. Ngeenge eendafano olo oli na sha noikala yelongifo leenghono neenghedi dopamilele da nyata ile otali xumifa komesho elongifo loingangamifi, oukolwe ile keshe tuu osho shi li omhinge nomafinamhango Ombibeli, kungaha ou li to endafana ‘nomalai’ oo haa katuka kwa fa ku he na Jehova.—Epsalme 14:1.
14 Otashi dulika u udite kutya molwaashi oho kala pokwoongala kwopaKriste nowe lipyakidila meongalo, owa pamenena noito dulu okunwefwa mo keekino di na sha nelongifo leenghono ile komusika i na omutono muwa ndele otai imbi eendjovo tadi limbililike. Otashi dulika to diladila kutya itapa ka kala oilanduliko ii ngeenge owa tale oule wokafimbo kanini omafano oipala koInternet. Omuyapostoli Paulus ota ti kutya owa puka! Ota ti: “Ookaume [vai] otava nyono po eenghedi diwa.” (1 Ovakorinto 15:33) Shinyikifa oluhodi, Ovakriste vahapu ovanyasha ovo kwa li tava monika ve li nawa ova efa eenghedi davo diwa di nyonwe po keendafano lii. Kala hano wa tokola toko okuhenuka eendafano la tya ngaho. Ngeenge owa ningi ngaho oto ka dulika komayele aPaulus taa ti: “Inamu fafana nounyuni ou, ndelenee shitukeni vape momadiladilo eni, opo mu shiive okukonakona ehalo laKalunga lilipi, naashi shiwa, sha wapalela nosha wana.”—Ovaroma 12:2.
15. Etokolo etivali lilipi olo ovanyasha ve na okuninga, nomafininiko elipi haa kala po shi na sha naasho?
15 Etokolo etivali olo wa taalela olo eli tali landula. Efimbo otali ke uya eshi to ka tokola osho wa hala okuninga konima eshi wa mana ofikola. Ngeenge ou li moshilongo omo mu na eemhito doilonga da pumba, otashi dulika u kale u udite wa fininikwa u tambule ko oilonga iwa keshe to mono. Ngeenge ou li moshilongo osho sha punapala, otashi dulika pa kale eemhito doilonga dihapu, nadimwe odi na omauwa taa hokwifa neenghono. Ovahongi ile ovadali ve na omalinyengotomheno mawa, otashi dulika ve ku ladipike u lalakanena eifano olo tali yandje oilonga tai kalelele, notashi dulika tai futu nawa nokuli. Ndele otashi dulika okudeulilwa eifano olo otaku ka ninipika neenghono efimbo olo to dulu okulongifa mokulongela Jehova.
16, 17. Yelifa nghee omishangwa di lili noku lili tadi dulu okukwafela ovanyasha va kale netaleko li na sha noilonga li li pandjele.
16 Dimbuluka okutala osho Ombibeli tai ti fimbo ino ninga etokolo. Ombibeli otai tu ladipike tu longe opo tu likwafe, osho tashi ulike kutya ohatu dulu okulikwafa fye vene. (2 Ovatessaloniki 3:10-12) Ndele nande ongaho ope na oinima ikwao oyo ya kwatelwa mo. Ohatu mu ladipike mu leshe omishangwa tadi landula nokudiladila kunghee tadi dulu okukwafela ovanyasha va kale ve na ondjele eshi tava hoolola omaifano: Omayeletumbulo 30:8, 9; Omuudifi 7:11, 12; Mateus 6:33; 1 Ovakorinto 7:31; 1 Timoteus 6:9, 10. Konima yokulesha eevelishe odo, mbela ou wete nghee Jehova ha tale ko oshinima shi na sha nokuhoolola eifano?
17 Oilonga yokulikongela omboloto kai na nande okupitifwa komesho yoilonga yetu yokulongela Jehova. Ngeenge oto dulu okulihongela oilonga iwa nehongo leengudu dopombada, oshi li nawa. Ngeenge owa pumbwa edeulo la wedwa po konima yehongo leengudu dopombada, osho oshinima osho to dulu oku shi kundafana novadali voye. Ndelenee ino dimbwa “oinima oyo ya fimana unene”—oinima yopamhepo. (Ovafilippi 1:9, 10, NW) Ino ninga epuko olo la ningwa kuBaruk, hamushanga waJeremia. Okwa li a kanifa olupandu lokupandula oufembanghenda waye woilonga yelikalekelwa nokwa li e ‘lihalela oinima inene.’ (Jeremia 45:5) Okwa li a dimbwa oule wokafimbo kutya kape na “oinima inene” mounyuni ou tai dulu oku mu ehenifa popepi elela naJehova ile i mu kwafele a xupe mehanauno laJerusalem. Osho osha faafana nokufye kunena.
Kaleni nolupandu lokupandula oinima yopamhepo
18, 19. (a) Vahapu ovo ve li momudingonoko weni otava mono oixuna kushike, nongahelipi u na okukala u va uditile? (b) Omolwashike vahapu ve he udite ondjala yopamhepo?
18 Mbela owa mona omafano moikundaneki ounona ovo ve li moilongo oyo ya dengwa kondjala? Ngeenge osho, nope he na omalimbililo okwa li u va uditile olukeno. Mbela osho ho kala u uditile ovanhu ovo ve li momudingonoko weni? Omolwashike u na okukala u udite ngaho? Omolwaashi vahapu vomuvo otava fi yo ondjala. Otava fi ondjala oyo ya xunganekwa kuAmos, eshi a ti: “Omafiku tae uya, Omwene Kalunga osho ta ti, Ame ohandi tumine oshilongo ondjala, handjala yomungome, hanota lomeva, ndelenee ondjala yokuuda eendjovo daKalunga.”—Amos 8:11.
19 Doshili, vahapu ovo tava fi ondjala yopamhepo inava “shiiva omhumbwe yavo yopamhepo.” (Mateus 5:3, NW) Vahapu kave udite ondjala yopamhepo. Vamwe otashi dulika nokuli va kale ve udite va palulwa nawa. Ndele ngeenge osho ngaho, ove udite ngaho molwaashi ohave lipalula ‘nounongo wounyuni’ u he na ongushu, oo wa kwatela mo ohole yokuhola omaliko, omambeleko opaunongononi, omadiladilo e na sha noukoshoki nosho yo oinima ya yukila oko. Vamwe ove udite kutya “ounongo” woshinanena ou li pefimbo, hangaashi omahongo Ombibeli oo vati onghuluyonale. Ndelenee “ounyuni okounongo wao inau shiiva Kalunga.” Ounongo wounyuni itau ku kwafele u ehene popepi naKalunga. Kau fi sha, ndele oo “oulai koshipala shaKalunga.”—1 Ovakorinto 1:20, 21; 3:19.
20. Omolwashike shi he li pandunge okukala nehalo lokuhopaenena ovanhu ovo ihava longele Jehova?
20 Ngeenge to tale omafano ounona ovo va fya ondjala, mbela oho kala wa hala okukala we va fa? Hasho nandenande! Ndelenee ovanyasha vamwe momaukwaneumbo opaKriste ova hala okukala va fa ovanhu ovo ve tu dingilila tava fi ondjala yopamhepo. Otashi dulika ovanyasha va tya ngaho otava diladila kutya ovanyasha mounyuni kave na omaupyakadi notava hafele okukalamwenyo. Ohava kala va dimbwa kutya ovanyasha vomounyuni ova tukuka ko kuJehova. (Ovaefeso 4:17, 18) Ohava kala yo va dimbwa oilanduliko ii yondjala yopamhepo. Imwe yomuyo oyo okumita kwovanamido omulongo nasha, oilanduliko yopalutu noyopamaliudo yoluhaelo, yokunwa omakaya, youkolwe nosho yo yokulongifa oingangamifi. Ondjala yopamhepo ohai etifa omhepo younashibofa, okuheneteelelo lasha nosho yo okuhenewiliko mokukalamwenyo.
21. Ongahelipi hatu dulu okuliamena tu ha tambule ko oikala ya puka yaavo ihava longele Jehova?
21 Onghee hano, fimbo u li kofikola mokati kaavo ve he fi ovalongeli vaJehova vakweni, ino nwefwa mo koikala yavo. (2 Ovakorinto 4:18) Vamwe otava ka popya nodino shi na sha noinima yopamhepo. Natango, oikundaneki otai ka tandavelifa omitotolombo di na koshi, odo tadi yandje ediladilo kutya oluhaelo, oukolwe ile okulongifa nai elaka oinima i li nawa. Kondjifa enwefemo la tya ngaho. Twikila okukala ho endafana novanhu ovo tava ‘diinine eitavelo neliudo liwa.’ Kala alushe ‘omuladi moilonga yOmwene.’ (1 Timoteus 1:19; 1 Ovakorinto 15:58) Kala ho lipyakidile pOlupale lOuhamba nomoilonga yomomapya. Momido doye dokuya kofikola, kufa ombinga moukwafelikokolindjila efimbo nefimbo. Pameka etaleko loye lopamhepo mokuninga ngaho, opo nee ito ka kanifa ondjele yoye.—2 Timoteus 4:5.
22, 23. (a) Omolwashike Omukriste omunyasha ta ka ninga alushe omatokolo oo vamwe itave ke a uda ko? (b) Ovanyasha ova ladipikwa va ninge shike?
22 Etaleko lopamhepo otashi dulika li ku linyengife u ninge omatokolo oo vamwe itave ke a uda ko. Pashihopaenenwa, Omukriste umwe omunyasha okwa li e na oshali yokudana omusika nokwa li he lihongo nawa moilongwa yaye aishe kofikola. Eshi a mana okwa hovela okulonga pamwe naxe mongeshefa yokuwapaleka omakende opo a dule okuya meifano olo a hoolola okulonga e li omuudifi wefimbo liyadi, sha hala okutya moukokolindjila. Ovahongi vaye kava li ve udite ko omatomheno e na sha netokolo laye, ndele ngeenge owa ehena popepi naJehova, otu na oushili kutya ove ou a udite ko.
23 Eshi to diladila nghee u na okulongifa omaukwatya e na ondilo omounyasha woye, ‘lituvikilila emona tali ningi ekanghameno liwa laayo yokomesho, opo u mone omwenyo waalushe.’ (1 Timoteus 6:19) Kala wa tokola toko ‘okudimbuluka Omushiti woye’ mounyasha woye nosho yo mokukalamwenyo kwoye akushe. Oyo oyo ashike onghedi omo to dulu okudika po ekanghameno lonakwiiwa i na omupondo, onakwiiwa oyo itai ka xula po vali nandenande.
Oto ti ngahelipi?
• Omayele a nwefwa mo elipi taa kwafele ovanyasha mokulilongekidila onakwiiwa?
• Eenghedi dimwe dilipi omo omunyasha ta dulu ‘okweehena kuKalunga’?
• Omatokolo amwe elipi omunyasha ta dulu okuninga, oo taa dulu okukuma onakwiiwa yaye?
[Efano pepandja 25]
Mbela oto ka efa omalalakano opaumwene a hepeke eenghono doye adishe nondjungu yoye aishe yomounyasha?
[Efano pepandja 26]
Ovakriste ovanyasha ovanaendunge ohava kaleke okumona ko kwavo kwopamhepo ku li nawa