ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w04 10/1 ep. 28-32
  • “Kaleni mu na ohole ya xwama”

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • “Kaleni mu na ohole ya xwama”
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ohole ya xwama
  • Twa “longwa kuKalunga okuholafana”
  • Mbela owa pumbwa ‘okumbwalangadjeka’ ohole yoye?
  • Hololela vamwe omaliudo oye
  • “Onde ku hokwa”
  • “Jehova oku na ohole ya xwama”
  • Tsikila okukokeka ohole yoye yokuhola aamwaho
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2021
  • “Ohole yeni yokuholathana nayi kale ya kola”
    Longela Kalunga awike kashili
  • Tsikileni okukoka mohole yuumwayinathana
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
w04 10/1 ep. 28-32

“Kaleni mu na ohole ya xwama”

“Mokuhola ovamwaxo [kaleni mu na ohole ya xwama, NW].”—OVAROMA 12:10.

1, 2. Ekwatafano lilipi omutumwa umwe wokunena nosho yo omuyapostoli Paulus va hafela novamwaxe?

MOMUKOKOMOKO womido daye 43 doilonga youtumwa kOushilo woKokule, Don okwa li a shiivika nawa omolwohamu yaye oyo kwa li ha ulikile ovo a kwafela. Eshi kwa li te lididimikile ouyahame oo xuuninwa we mu twala mefyo, vamwe vomovakonakonimbibeli vaye vonale ova enda eekilometa omayovi ve ke mu talele po, va ka tye: “Kamsahamnida, kamsahamnida!” osho tashi ti, “Otwa pandula, otwa pandula” mOshikorea. Ohole ya xwama yaDon oya kuma omitima davo.

2 Oshihopaenenwa shaDon shokuulika oukwatya oo hasho ashike. Mefelemudo lotete, omuyapostoli Paulus okwa lombwela ovo a li ta yakula kutya okwa li e va hole nohole yomoule. Paulus okwa li e liyamba mwene. Nonande okwa li omulumenhu e na eitavelo la pama, okwa li yo omunambili nokwa li e na ko nasha, “ngaashi ina omunyamifi ha tekula ouhanana vaye.” Okwa shangela eongalo lokuTessalonika a ti: “[Molwaashi otu mu hole nohole ya xwama, NW] twa hala oku mu pa yo havangeli laKalunga alike, ndelenee eemwenyo detu vene yo, osheshi onye omwa ninga ovaholike vetu.” (1 Ovatessaloniki 2:7, 8) Konima yefimbo, eshi Paulus a lombwela ovamwaxe Ovaefeso kutya itave ke mu mona vali, “aveshe ova lila nokulililila nova dingatela kofingo yaPaulus, ndele ve mu fipa komilungu.” (Oilonga 20:25, 37) Osha yela kutya ekwatafano pokati kaPaulus novamwaxe ola li lopofingo, ndele haku kala ashike ve li meitavelo limwe. Okwa li ve ninafane ohole ya xwama.

Ohole ya xwama

3. Paulus ote tu ladipike tu kale tu na ohole ya tya ngahelipi?

3 Omishangwa otadi tu ladipike tu kale tu na ohole ya xwama noi na olukeno. (1 Petrus 4:8; 1 Ovakorinto 13:4) Ohole ya xwama ihai ehenifa ashike Ovakriste pamwe, ndele ohai va ehenifa yo kuXe yavo womeulu. Onghee hano, omuyapostoli Paulus okwa ladipika ovaitaveli vakwao a ti: “Ohole inai kala noihelele . . . Mokuhola ovamwaxo [kaleni mu na ohole ya xwama, NW].”—Ovaroma 12:9, 10.

4. Outumbulilo “ohole ya xwama” otau ti ngahelipi?

4 Oshitya shOshigreka osho Paulus a longifa shi na sha ‘nohole ya xwama’ oshi na eembinga mbali, ombinga imwe otai ti oukaume nosho yo ikwao otai ti ohole yopaushitwe. Ngaashi omuhongwanhu umwe wOmbibeli e shi yelifa, osho otashi ti kutya Ovakriste “ove na okudidilikilwa eliyandjo olo li na oukwatya wokukala va fa oukwaneumbo oo hau yambididafana nokulongela kumwe pahole nomoukumwe.” Mbela osho u uditile ovamwaxo novamwanyoko Ovakriste ngaho? Ohamu—eliudo loumwainafana—oli na okukala meongalo lopaKriste. (Ovagalati 6:10) Onghee hano, oThe Jerusalem Bible otai toloka Ovaroma 12:10 tai ti: “Kaleni mu holafane neenghono ngaashi ovamwainafana ve na okukala ve holafane.” Heeno, Ovakriste kave holafane ashike molwaashi shi li pandunge ile molwaashi shi li oshinakuwanifwa. Otu na ‘okuhola ovamwatate nohole i he noihelele, nokuholafana nohole ya xwama tai di komutima.’—1 Petrus 1:22, yelekanifa NW.

Twa “longwa kuKalunga okuholafana”

5, 6. (a) Ongahelipi Jehova ha longifa oyoongalele yopaiwana okuhonga oshiwana shaye ohole yopaKriste? (b) Ongahelipi ekwatafano pokati kovamwatate hali kolo mokweendela ko kwefimbo?

5 Nonande mounyuni ou “ohole yavahapu” otai talala, Jehova ota hongo oshiwana shaye kunena “okuholafana.” (Mateus 24:12; 1 Ovatessaloniki 4:9) Oyoongalele yopaiwana yEendombwedi daJehova oi li eemhito odo da denga mbada shi na sha nedeulo olo. Poyoongalele oyo, Eendombwedi domoshitukulwa ohadi shakeneke ovamwaxe va dja koilongo yokokule, nadihapu ohadi va tambula momaumbo ado. Poshoongalele shimwe opo sha di ko, vamwe ova li va dja koilongo oko ovanhu ihava ulike naanaa omaliudo avo moipafi. Omukriste umwe oo kwa li ta kwafele shi na sha neenhele dokunangala okwa ti: “Potete eshi ovanashihongi ovo ve uya, ova li va tila. Ndele konima ashike yomafiku ahamano eshi ve lilekela, vo nosho yo ovo va li ve va yakula momaumbo avo ova li tava papatelafana tava lili. Ova li va hafela ohole yopaKriste oyo itava ka dimbwa nande.” Okuyakula ovamwatate, kashi na nee mbudi kutya eputuko lavo olilipi, otaku dulu okweetela ouwa ovaenda novayakuli.—Ovaroma 12:13.

6 Ngaashi ashike hashi kala shihafifa okukala poyoongalele, Ovakriste ohava pange oukaume wopofingo elela ngeenge tava longele Jehova pamwe oule wefimbo. Ngeenge otu shii nawa ovamwatate, ohatu dulu okuhokwa filufilu omaukwatya avo mawa—ounashili wavo, oulineekelwa, oudiinini, olune, okuyandja, okuyavelela, olukeno nosho yo okuhelihola mwene kwavo. (Epsalme 15:3-5; Omayeletumbulo 19:22) Mark, oo a longa e li omutumwa muAfrika lokOushilo, okwa ti: “Okulonga pamwe novamwatate otaku tungu po ekwatafano la kola.”

7. Oshike sha teelelwa kufye opo tu hafele ohole yopaKriste meongalo?

7 Opo tu hange notu kaleke po ekwatafano olo neongalo, oilyo oi na okweehenafana popepi. Mokukala pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula, ohatu pameke ekwatafano olo tu na novamwatate novamwameme. Mokukala pokwoongala nokweendafana komesho nokonima yokwoongala, ohatu twaafana omukumo “mohole nomoilonga iwa.” (Ovaheberi 10:24, 25) Omukulunhuongalo umwe mOilongo yaHangana, okwa ti: “Ohandi dimbuluka nehafo eshi nda li okaana, oukwaneumbo wetu owa li alushe umwe womwaao haa fiye po Olupale lOuhamba xuuninwa molwaashi ohatu kala twa hafela eenghundafana doukaume tadi ti sha doule wefimbo.”

Mbela owa pumbwa ‘okumbwalangadjeka’ ohole yoye?

8. (a) Paulus okwa li ta ti ngahelipi eshi a ladipika Ovakorinto va ‘mbwalangadjeke’ omitima davo? (b) Oshike hatu dulu okuninga opo tu xumife komesho ohole meongalo?

8 Opo tu ulike ohole oyo pauyadi, otashi dulika twa pumbwa ‘okumbwalangadjeka’ omitima detu. Omuyapostoli Paulus okwa shangela eongalo lokuKorinto a ti: “Omitima detu oda mbwalangadja. Onye kamu nofina mufye.” Paulus okwe va ladipika va ‘mbwalangadjeke’ yo omitima davo. (2 Ovakorinto 6:11-13) Mbela naave oto dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yoye? Ino pumbwa okuteelela vamwe ovo ve uye kwoove tete. Monhumwafo yaye kOvaroma, Paulus okwa kwatakanifa omhumbwe yokukala nohole ya xwama nomayele aa taa ti: “Mokufimanekafana pafaneni oshihopaelelwa.” (Ovaroma 12:10) Opo u fimaneke vamwe, oto dulu okukatuka onghatu yotete u va popife pokwoongala. Otashi dulika yo u va shive mu ye pamwe navo moukalele womomapya ile mu lilongekidile okwoongala pamwe. Okuninga ngaho otaku tu kwafele tu kulike ohole ya xwama.

9. Eenghatu dilipi vamwe va katuka opo va pange oukaume wopofingo nOvakriste vakwao? (Kwatela mo oihopaenenwa yonhumba yomoshitukulwa.)

9 Omaukwaneumbo nosho yo oohandimwe meongalo otava dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yavo mokutalelafana po, tashi dulika okulya pamwe oikulya i li paunafangwa nosho yo okuninga pamwe oinima tai tungu. (Lukas 10:42; 14:12-14) Omafimbo amwe Hakop oha unganeke eepikinika doungudu vanini. Ota ti: “Ovanyasha novakulunhu opo hava kala nosho yo ovadali ovo ve he na ookaume kopahombo. Keshe umwe oha shuna keumbo a hafela osho va li tava tyapula, nohava kala va ehenafana pamwe.” Tu li Ovakriste, katu na ashike okukala tu holafane tu li ovaitaveli, ndele otu na okukala ookaume kashili.—3 Johannes 14, 15.

10. Oshike hatu dulu okuninga po ngeenge tu na omaupyakadi novamwatate novamwameme?

10 Ndele omafimbo amwe, okuhawanenena otaku dulu oku shi ninga shidjuu kufye okukulika oukaume nohole. Mbela ohatu dulu okuninga po shike? Shotete, ohatu dulu okwiilikana omolwekwatafano liwa novamwatate. Oshi li ehalo laKalunga opo ovapiya vaye va kale hava udafana, nota ka nyamukula omailikano taa di komutima a tya ngaho. (1 Johannes 4:20, 21; 5:14, 15) Otu na yo okukatuka onghatu metwokumwe nomailikano etu. Ric, omupashukili omweendi muAfrika lokOushilo, ota dimbuluka omumwatate oo oukwatya waye wonyanya we shi ninga shidjuu okulongelwa kumwe naye. Ric ota hokolola ta ti: “Ponhele yokuhenuka omumwatate, onda tokola toko oku mu shiiva nawa. Onda shiiva nawa kutya xe yomumwatate okwa li e na outeku wa kwata moiti. Eshi nda uda ko nghee omumwatate oo a kondja noudiinini opo a pondole onghedi oyo a kulila muyo nosho yo omalunduluko oo a ninga, onda kala ndi mu hole unene. Otwa panga oukaume muwa.”—1 Petrus 4:8.

Hololela vamwe omaliudo oye

11. (a) Oshike sha pumbiwa opo ohole i kule meongalo? (b) Omolwashike okukala inatu hala okupopya omaliudo etu kuvamwe taku eta oshiponga shopamhepo?

11 Kunena, ovanhu vahapu ohava kala monghalamwenyo nope he na okupanga oukaume wopofingo nande onomunhu. Kashi nyikifa tuu oluhodi! Osho inashi pumbwa okukala ngaho—noka shi na okukala ngaho—meongalo lopaKriste. Ohole yashili youmwainafana kai fi ashike okukala hatu popi nombili nosho yo okukala neenghedi diwa nokai fi okuhololela vamwe omaliudo etu sha pitilila. Ponhele yaasho, otu na okukala twa hala okuyeulula omitima detu, ngaashi Paulus a ningila Ovakorinto nokuulikila ovaitaveli vakwetu kutya otu na ko nasha shili nouwa wavo. Nonande haaveshe ve hole okukala povanhu ile okupopyapopya, okulikalela unene otaku dulu okukala kwa nyika oshiponga. Ombibeli otai londwele tai ti: “Ou te litukula, ota kongo omahalo aye mwene. Neenghono adishe ta kondjifa osho shi neendunge.”—Omayeletumbulo 18:1.

12. Omolwashike okupopya kuwa kwa fimanenena momakwatafano opofingo meongalo?

12 Okupopya kwashili okwa fimanenena mokupanga oukaume washili. (Johannes 15:15) Atusheni otwa pumbwa ookaume ovo hatu dulu okulineekelela omadiladilo nomaliudo etu omoule. Natango, ngeenge otu shaafane nawa, otashi ka kala shipu okukwafelafana meemhumbwe detu. Ngeenge otu na ko nasha nouwa wavamwe, ohatu xumifa komesho ohole ya xwama, nohatu ka mona oushili weendjovo daJesus tadi ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.”—Oilonga 20:35; Ovafilippi 2:1-4.

13. Oshike hatu dulu okuninga opo tu ulike kutya otu na ohole yashili yokuhola ovamwatate?

13 Opo ohole yetu i kale tai ti sha, otwa pumbwa oku i ulika. (Omayeletumbulo 27:5) Ngeenge ohole yetu oyashili, osha yela kutya oipala yetu otai ke shi ulika, notashi dulika i linyengife omitima davamwe. Omulumenhu omunaendunge okwa shanga a ti: “Omesho taa vilima, otaa hafifa omutima.” (Omayeletumbulo 15:30) Oilonga ya diladilwa nawa ohai xumifa yo komesho ohole ya xwama. Nonande kape na oo ta dulu okulanda ohole yashili, omaano a yandjwa tashi di komutima otaa dulu okukala taa ti sha lela. Okakalata, onhumwafo nosho yo “eendjovo da popiwa mefimbo lado”—aishe oyo otai dulu okuulika ohole ya xwama. (Omayeletumbulo 25:11; 27:9) Ngeenge otwa pange oukaume navamwe, otu na oku u diinina mokutwikila okuulika ohole yokuhelihola mwene. Unene tuu momafimbo eemhumbwe, ohatu ka kala twa hala okukwafela ookaume ketu. Ombibeli otai ti: “[Kaume] oku hole alushe, nomumwaina omulumenhu ta dalwa, a kwafe moluhepo.”—Omayeletumbulo 17:17.

14. Oshike hatu dulu okuninga ngeenge umwe ota monika a fa ite linyenge kohole yetu?

14 Oshoshili kutya itatu dulu okuteelela tu kale ookaume vopofingo nakeshe umwe meongalo. Otapa ka kala vamwe paushitwe ovo hatu ka kala tu udite twa ehena popepi navo shi dulife osho tu li kuvamwe. Onghee hano, ngeenge umwe ota monika a fa e he na oukaume ngaashi wa hala, ino endelela okufika pexulifodiladilo kutya ope na sha sha puka naave ile nomunhu oo. Noino fininika omunhu oo a pange oukaume wopofingo naave. Ngeenge oto ulike ashike oukaume ngaashi omunhu oo ta pitike, otashi dulika u yandje omhito monakwiiwa mu pange oukaume wopofingo.

“Onde ku hokwa”

15. Okupandula nokuhapandula oha ku kumu ngahelipi vamwe?

15 Jesus ka li tuu a hafa eshi peninginifo laye a uda eendjovo odo da dja meulu tadi ti: “Onde ku hokwa”! (Markus 1:11) Euliko olo kutya okwa tambulwa ko, ola li la pameka eitavelo laJesus kutya Xe oku mu hole. (Johannes 5:20) Shi nyikifa oluhodi, vamwe inava pandulwa nande onale kwaavo va fimaneka nove hole. Ann ota ti: “Ovanyasha vahapu ngaashi ame ove na oilyo youkwaneumbo oyo i he fi yeitavelo lopaKriste. Keumbo ohatu pewa ashike oushima. Osho ohashi tu nyematifa neenghono.” Ndelenee ngeenge va ninga oshitukulwa sheongalo, ohava kala ve udite kutya ove li moukwaneumbo wopamhepo u na ohole—ooxe nooina nosho yo ovamwaxe novamwaina meitavelo, ovo hava yambididafana nohava filafana oshisho.—Markus 10:29, 30; Ovagalati 6:10.

16. Omolwashike okukala noikala yokupa vamwe oushima itashi tungu?

16 Momaputuko amwe, ovadali, ovanamido nosho yo ovahongifikola haluhapu hava pandula ovanyasha tashi di komutima, molwaashi ohava diladila kutya okupandulwa kwa tya ngaho otaku dulu oku va ninga ve he na ko nasha ile ve na ounhwa. Okudiladila kwa tya ngaho otaku dulu nokuli okukuma omaukwaneumbo opaKriste nosho yo eongalo. Okupandula shi na sha noshipopiwa ile eenghendabala donhumba, ovakulunhu otashi dulika va tye: “Osho osha li shiwa, ndele oto dulu okuninga nawa shi dulife opo!” Ile meenghedi dimwe otashi dulika va popye okuhahokwa kwavo ovanyasha. Mokuninga ngaho, vahapu ova itavela kutya otava ladipike ovanyasha va kale tava ningi nawa lelalela. Ndele onghedi oyo luhapu ihai tungu, molwaashi ovanyasha otashi dulika va kale ve livangeka ile va kale ve udite kutya itava dulu okupondola.

17. Omolwashike tu na okukonga eemhito tu pandule vamwe?

17 Olupandu kali na ashike okuyandjwa ngeenge omunhu a hala okuyandja omayele. Okupandula kwashili otaku xumifa komesho ohole ya xwama moukwaneumbo nomeongalo, nokungaha otashi ladipike ovanyasha va pule omayele kovamwatate novamwameme va pyokoka. Onghee hano, ponhele yokweefa eputuko li pangele nghee hatu ungaunga navamwe, natu “djale omunhu mupe a shitwa a [fa] Kalunga omouyuki nomouyapuki woshili.” Kala ho pandula vamwe ngaashi Jehova ha pandula.—Ovaefeso 4:24.

18. (a) Ovanyasha omu na okutala ko ngahelipi omayele oo tamu pewa kovakulunhu? (b) Omolwashike ovakulunhu hava ilikana nohava diladila fimbo inava yandja omayele?

18 Ndele nande ongaho, ovanyasha inamu fika nande pexulifodiladilo kutya ngeenge ovakulunhu tave mu pe epukululo ile omayele otashi ti kutya kave mu hole. (Omuudifi 7:9) Hasho nandenande! Otashi dulika ve linyengifwa kokunakonasha nokohole yavo yomoule yoku mu hola. Mbela omolwashike tava ka ninga eenghendabala okupopya nanye kombinga yoshinima osho? Molwaashi ovakulunhu—unene tuu ovakulunhuongalo—ove shii nghee eendjovo tadi dulu okukuma omunhu, luhapu ohava longifa efimbo lihapu va diladile nokwiilikana fimbo inava yandja omayele, molwaashi ova hala ashike okuninga ouwa.—1 Petrus 5:5.

“Jehova oku na ohole ya xwama”

19. Omolwashike ovo va nyematekwa tava dulu okukonga ekwafo kuJehova?

19 Molwaashi vamwe ova nyematekwa kwaavo kwa li tava ulikile ohole ya xwama, otashi dulika va kale ve udite kutya okuulika ohole ya tya ngaho otave lietele ashike okunyemata kuhapu. Otashi pula ouladi neitavelo la pama kuvo opo va yeululile vamwe natango omitima davo. Ndele kave na nande okudimbwa kutya Jehova “ina kala kokule nafye nande oumwe.” Ote tu shivi tu ehene popepi naye. (Oilonga 17:27; Jakob 4:8) Oku udite ko yo oumbada wetu wokutila okunyematekwa, nota udaneke kutya ote ke tu kwafela. Omupsalme David okwe tu shilipaleka a ti: “Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka.”—Epsalme 34:19.

20, 21. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya ohatu dulu okukala nekwatafano lopofingo naJehova? (b) Oshike sha pumbiwa opo tu hafele ekwatafano lopofingo naJehova?

20 Ekwatafano lopofingo naJehova olo ekwatafano la fimana neenghono olo tu na okukulika. Ndele mbela ekwatafano olo otali shiiva ngoo shili? Heeno. Ombibeli otai holola nghee ovalumenhu novakainhu ovayuki va li ve udite ve li popepi elela naTate yetu womeulu. Eendjovo davo dihokwifa ode tu tuvikililwa mOmbibeli opo tu kale tu na elineekelo kutya nafye ohatu dulu yo okweehena popepi naJehova.—Epsalme 23, 34, 139; Johannes 16:27; Ovaroma 15:4.

21 Keshe umwe ota dulu okuwanifa po oiteelelwa yaJehova i na sha nokupanga oukaume naye. David okwa pula a ti: “Omwene, olyelye ta itavelelwa okukala monduda yoye? . . . Oye tuu ou ha yukilile nota longo ouyuki, ndee ta popi oshili momutima waye.” (Epsalme 15:1, 2; 25:14) Ngaashi twa mona kutya okulongela Kalunga ohaku eta oiimati iwa nohaku tu pe ewiliko neameno laye, ohatu ka shiiva kutya “Jehova oku na ohole ya xwama.”—Jakob 5:11, NW.

22. Ekwatafano lilipi Jehova a hala oshiwana shaye shi hafele?

22 Inatu nangekwa tuu noupuna eshi Jehova a hala okukala nekwatafano lopaumwene novanhu inava wanenena! Mbela fye katu na okuulikilafana ohole ya xwama? Kekwafo laJehova, keshe umwe womufye ota dulu okuulika nokuhafela ohole ya xwama oyo i li oukwatya woumwainafana wetu wopaKriste. Koshi yOuhamba waKalunga, keshe umwe kombada yedu ota ka hafela ohole ya tya ngaho fiyo alushe.

Oto dulu okuyelifa?

• Omhepo ilipi i na okukala meongalo lopaKriste?

• Ongahelipi keshe umwe womufye ta dulu okuxumifa komesho ohole ya xwama meongalo?

• Ongahelipi okupandula kwashili taku xumifa komesho ohole yopaKriste?

• Ongahelipi ohole ya xwama yaJehova tai tu yambidida?

[Efano pepandja 31]

Mbela oto dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yoye?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe