Konga Jehova, Omukonakoni womitima
“Kongei nge, opo nee tamu ka kala nomwenyo!”—AMOS 5:4.
1, 2. Omishangwa oda hala okutya shike ngeenge tadi ti kutya Jehova oha “tale omutima”?
JEHOVA KALUNGA okwa li a lombwela omuprofeti Samuel a ti: “Omunhu ta tale osho shokombada, ndele Omwene ta tale omutima.” (1 Samuel 16:7) Ongahelipi Jehova ha “tale omutima”?
2 MOmishangwa, omutima ohau longifwa luhapu pafaneko okufaneka osho omunhu e li meni—omahalo aye, omadiladilo aye, omaliudo aye nosho yo osho e hole. Onghee hano, ngeenge Ombibeli tai ti kutya Kalunga oha tale omutima, otashi ti kutya oha tale koukwatya womeni ndele hakeholokepo ashike lokombada noha yandje elitulemo kwaasho omunhu e li shili.
Kalunga okwa li a konakona Israel
3, 4. PaAmos 6:4-6, onghalo ilipi ya li mouhamba waIsrael womapata omulongo?
3 Eshi Omukonakoni womitima a tala kedu kouhamba waIsrael womapata omulongo pefimbo laAmos, okwa li a mona shike? Amos 6:4-6 okwa popya shi na sha novalumenhu ovo va li hava “nangala meembete deembinga deendjaba nokwaalangata moipundi yetulumukilo.” Ova “kala nokulya oudjona noukombwena neenhana domoshiunda.” Ovalumenhu va tya ngaho ova li hava “imbi omaimbilo pakwafo leshiko lokahumbafeta,” nova li hava “nwine omaviinyu momaholo.”
4 Okutala konghalo oyo, potete otashi dulika i monike ya fa ihafifa. Momaumbo avo a fewekwa nawa, oipuna oya li tai hafele oikulya noikunwa iwa elela nokuhafifwa kouhumbafeta ovo va li va denga mbada pefimbo olo. Oya li yo i na ‘eembete deembinga deendjaba.’ Ovalafululi vedu ova hanga muSamaria, osho sha li oshilandopangelo shouhamba waIsrael, eembinga deendjaba dihapu da hongwa nawa. (1 Eehamba 10:22) Dihapu domudo otashi dulika da li da tulwa koinima yomomaumbo noda dengelwa koipilangi oyo ya li ya tungifwa omaumbo, opo di feweke.
5. Omolwashike Kalunga a li a nyematela Ovaisrael vopefimbo laAmos?
5 Mbela Jehova Kalunga okwa li a nyematela Ovaisrael omolwokukala kwavo monghalo iwa, tava hafele oikulya iwa, tava nu omaviinyu mawa notava pwilikine keemusika diwa? Doshili, hasho nande! Paushili, oye ha yandje pauyadi oinima ya tya ngaho opo ovanhu va kale va hafa. (1 Timoteus 6:17) Ndele osho sha li sha nyemateka Jehova osha li omahalo a puka oshiwana, onghalo yomitima davo youkolokoshi, oikala yavo yokuhenakonasha naKalunga nosho yo okuhahola Ovaisrael vakwao.
6. Onghalo yaIsrael yopamhepo oya li ya tya ngahelipi pefimbo laAmos?
6 Ovo va li ‘tava alangata moipundi yavo yetukulumuko, tava li oudjona vomoiunda, tava nu omaviinyu nokushika ouhumbafeta,’ ova li va halukifwa. Ovalumenhu ovo ova li va londwelwa, taku ti: “Nye tamu undulile kokule efiku lomupya.” Ova li ve na okukala va nyematekwa neenghono keenghalo domuIsrael, ndele kava li “noshisho molwenyonauko laJosef.” (Amos 6:3-6) Nonande oshiwana osha li shi na ehepuluko lopamaliko, Kalunga okwa li a mona kutya Josef—ile Israel—okwa li menyonauko lopamhepo. Ndele oshiwana osho osha twikila nomalipyakidilo asho akeshe efiku nokuhenakonasha. Ovanhu vahapu kunena ove na oikala ya faafana. Otashi dulika va dimine kutya otu li momafimbo madjuu, ndele shimha ashike inava kumwa paumwene, ihava kala ve na ko nasha nokumona oixuna kwavamwe noihava kala ve na ko nasha noinima yopamhepo.
Israel osha li oshiwana sha nyonauka
7. Oshike sha li tashi ka ningilwa oshiwana shaIsrael ngeenge osha dopa okupwilikina komalondwelo aKalunga?
7 Embo laAmos otali hokolola kutya oshiwana osho osha li sha nyonauka nonande kombada osha li tashi monika nawa. Omolwokuhapwilikina kwasho komalondwelo aKalunga nokuhapukulula etaleko lasho, Kalunga okwa li te ke shi efela momake ovatondi vasho. Ovaassiria ova li tave ke va nana mo momatyofa avo mawa eembinga deendjaba ndele tave va twala moupika. Kava li vali tava ka hafela onghalamwenyo iwa!
8. Osha enda ngahelipi opo Israel a ye monghalo ii yopamhepo?
8 Ovaisrael ova enda ngahelipi opo va ye monghalo ya tya ngaho? Onghalo oyo oya hovela mo 997 K.O.P., eshi ohamba Salomo ya pingenwa po komonamati Rehabeam nomapata omulongo aIsrael a tukauka ko kepata laJuda nolaBenjamin. Ohamba yotete youhamba waIsrael womapata omulongo oya li Jerobeam wotete, omona ‘waNebat.’ (1 Eehamba 11:26) Jerobeam okwa li a itavelifa oshiwana osho sha li koshi yepangelo laye, kutya osha li shidjuu unene kuvo okweenda okuya kuJerusalem va ka ilikane Jehova. Ndele ka li e na ko nasha shili nonghalonawa yoshiwana. Ponhele yaasho, okwa li ta kongo ouwa waye mwene. (1 Eehamba 12:26) Jerobeam okwa li a tila kutya ngeenge Ovaisrael ova twikile okukala hava i kotembeli kuJerusalem omolwoivilo yokomudo yokufimaneka Jehova, xuuninwa otava ka kala ovadiinini kouhamba waJuda. Opo a kelele oshinima osho, Jerobeam okwa dika po eenhana mbali doshingoldo, imwe omuDan naikwao omuBetel. Kungaha, okulongela onhana okwa li kwa ninga elongelokalunga lopapangelo muIsrael.—2 Omafimbo 11:13-15.
9, 10. (a) Oivilo yopalongelokalunga ilipi ohamba Jerobeam wotete ya li ya unganeka? (b) Kalunga okwa li a tala ko ngahelipi oivilo oyo ya li hai danwa muIsrael pefimbo lohamba Jerobeam omutivali?
9 Jerobeam okwa li a kendabala okuningifa elongelokalunga olo lipe li kale la fa loshili. Okwa unganeka oivilo yopalongelokalunga oyo ya li hanga ya faafana noivilo oyo ya li hai danwa muJerusalem. MEehamba dotete 12:32, ohatu lesha taku ti: “Jerobeam okwa ninga oshivilo mohani onhi-8 mefiku eti-15 ngaashi oshivilo osho tashi danwa muJuda, ndee ta londo koaltari. Osho ngaha a ninga muBetel.”
10 Jehova ka li nande a tambula ko oivilo oyo yelongelokalunga loipupulu. Osho okwe ke shi ulika nawa konima yomido di dule pefelemudo okupitila muAmos, pefimbo lepangelo laJerobeam omutivali, oo a li a ninga ohamba youhamba waIsrael womapata omulongo mo 844 K.O.P., lwaapo. (Amos 1:1) PaAmos 5:21-24, Kalunga okwa ti: “Ame handi tondo, Ame handi dini oivilo yeni, ndele inandi hokwa oiongalele yeni yoivilo. Osheshi nande tamu etele nge omaxwikiloyambo pamwe neendyayambo deni, Ame inandi i hokwa. Nepanduloyambo leenhana deni da ondolwa Ame ihandi li tale nohokwe. Kufei po oshihomo shomaimbilo eni! Ame inandi hala okupwilikina ondaka yokahumbafeta koye. Ndelenee etokolo liyuki nali kunguluke ngaashi omeva, nouyuki ngaashi ekungulukilo lomeva itali pwinine.”
Omafaafano okunena
11, 12. Omafaafano elipi e li pokati kelongelokalunga olo la li muIsrael shonale nosho yo lOukwakriste?
11 Osha yela kutya Jehova okwa li a konakona omitima daavo va li tava kufa ombinga moivilo yaIsrael noka li a tambula ko omadano nomaxwikiloyambo avo. Sha faafana, nokunena Kalunga iha tambula ko oivilo yoshipaani yOukwakriste, ngaashi Okrismesa nOpaasa. Kovalongeli vaJehova, itapa dulu okukala ekwatafano pokati kouyuki nouhenouyuki, nokape na ekwatafano pokati kouyelele nomulaulu.—2 Ovakorinto 6:14-16.
12 Ope na yo omafaafano makwao pokati kelongelokalunga lokwiilikana onhana lOvaisrael nelongelokalunga lOukwakriste. Nonande vamwe ovo have liti Ovakriste ova tambula ko oshili yEendjovo daKalunga, elongelokalunga lOukwakriste inali nwefwa mo kohole yashili yokuhola Kalunga. Ngeno osho sha li ngaho, ngeno Oukwakriste owa divilika okulongela Jehova “momhepo nomoshili,” molwaashi osho a hala okulongelwa ngaho. (Johannes 4:24) Kakele kaasho, Oukwakriste ihau efa “etokolo liyuki [li] kunguluke ngaashi omeva, nouyuki ngaashi ekunguluko lomeva itali pwinine.” Ponhele yaasho, otau haula alushe oiteelelwa yaKalunga yopaenghedi. Ohau pande oluhaelo nosho yo omanyono makwao a kwata moiti nowa ya nokuli fiyo oposhitwa shokunangeka noupuna eehombo domashenge!
‘Holeni eshi shiwa’
13. Omolwashike twa pumbwa okukala metwokumwe neendjovo daAmos 5:15?
13 Jehova ota lombwele aveshe ovo va hala oku mu longela monghedi tai mu hafifa ta ti: “Nye omu nokutonda eshi shii nokuhola eshi shiwa.” (Amos 5:15) Ohole noutondwe oi li omaliudo e na eenghono oo haa di momutima wopafaneko. Molwaashi omutima ou na omakoto, otu na okuninga keshe osho hatu dulu opo tu u amene. (Omayeletumbulo 4:23; Jeremia 17:9) Ngeenge otwa efa omutima wetu u kulike omahalo a puka, ohatu ka kala tu hole osho shii nokutonda osho shiwa. Nongeenge ohatu katuka metwokumwe nomahalo oo mokulonga oulunde, okuulika ouladi muhapu itaku ke tu ninga tu kale twa hokiwa vali kuKalunga. Onghee hano, natu ilikane kuKalunga e tu kwafele tu kale “nokutonda eshi shii nokuhola eshi shiwa.”
14, 15. (a) Oolyelye va li mokati kaavo va li tava longo osho shiwa muIsrael, ndele ongahelipi vamwe vomuvo va li va ungaungwa navo? (b) Ongahelipi hatu dulu okutwa omukumo ovo ve li moilonga yefimbo liyadi kunena?
14 Ndelenee havaIsrael aveshe vopefimbo laAmos va li tava ningi osho shii momesho aJehova. Pashihopaenenwa, Hosea naAmos ova li ve ‘hole osho shiwa’ nova longela Kalunga noudiinini ve li ovaprofeti. Vamwe ova li va ninga eano lokukala Ovanasiri. Oule wefimbo olo va kala Ovanasiri, ova li ve lidilika oilongomwa yeeviinyu, unene tuu omaviinyu. (Numeri 6:1-4) Ongahelipi Ovaisrael vamwe va li va tala ko okuliyamba mwene kwovanhu va tya ngaho ovo va li tava longo oinima iwa? Enyamukulo linyanyalifa kepulo olo otali holola kutya oshiwana osho osha li sha nyonauka pamhepo shi fike peni. Amos 2:12 ota ti: “Nye omwa pa ovanasiri omaviinyu novaprofeti mwe va lombwela, tamu ti: Inamu xunganeka vali.”
15 Mokumona oshihopaenenwa shoudiinini shOvanasiri novaprofeti, Ovaisrael ovo ova li ve na okukala va fya ohoni nokulinyengifwa va lundulule eenghedi davo. Ponhele yaasho, ova kendabala nokuhenohole okuteya omukumo ovadiinini ovo va ha fimaneke Kalunga. Inatu ladipika nandenande Ovakriste vakwetu ovo ve li ovakokolindjila, ovatumwa, ovapashukili ovaendi ile Ovabetel va efe po oilonga yavo yefimbo liyadi opo va alukile kwaasho tashi ifanwa vati onghalamwenyo yakwalukeshe. Ponhele yaasho, natu va ladipike va twikile noilonga yavo iwa!
16. Omolwashike onghalo yOvaisrael ya li iwa pefimbo laMoses i dule oyo va li muyo pefimbo laAmos?
16 Nonande Ovaisrael vahapu ova li tava hafele ehepuluko lopamaliko pefimbo laAmos, kava li ve “na oupuna puKalunga.” (Lukas 12:13-21) Ooxekulululwa ova li ashike hava li omanna mombuwa oule womido 40. Kava li hava li eehove da ondolwa nokava li hava kala omitumba koipundi yeembinga deendjaba itava longo sha. Ndele Moses okwa popya paushili eshi e va lombwela a ti: “Omwene Kalunga koye e ku nangeka noupuna moilonga aishe yomake oye. . . . Omido omilongo nhe nokuli Omwene Kalunga koye a kala naave. Ove ino pumbwa nande sha.” (Deuteronomion 2:7) Heeno, eshi Ovaisrael va li mombuwa ova li alushe ve na oinima oyo va li va pumbwa shili. Naasho kwa li sha fimana unene osho kutya ova li ve holike kuKalunga nova li va amenwa kuye nokunangekwa noupuna!
17. Omolwashike Jehova a li a twala Ovaisrael vonale mEdu lEudaneko?
17 Jehova okwa li a dimbulukifa Ovaisrael vopefimbo laAmos kutya okwa li a eta ooxekulululwa mEdu lEudaneko nokwe va kwafela va taatae mo ovatondi vavo aveshe. (Amos 2:9, 10) Ndele omolwashike Kalunga kwa li a pitifa mo Ovaisrael vonale muEgipti noku va twala medu leudaneko? Mbela osha li nelalakano opo va ka hafele onghalamwenyo iwa yokuhalonga sha nokweekelashi Omushiti wavo? Hasho nande! Ponhele yaasho, osha li opo va dule oku mu longela ve li oshiwana sha manguluka nosha koshoka pamhepo. Ndele ovakalimo vomouhamba waIsrael womapata omulongo kava li ve tonde eshi shii nokava li ve hole eshi shiwa. Ponhele yaasho, ova li hava fimaneke oihongwafano, ndele haJehova Kalunga. Kasha li tuu shififa ohoni!
Jehova a handukila Ovaisrael
18. Omolwashike Jehova e tu mangulula pamhepo?
18 Kalunga ka li e lipwililikila elihumbato lOvaisrael lififa ohoni. Okwa yelifa nawa onghatu opo a fikama, eshi a ti: “Ame ohandi ke mu handukila molwowii weni aushe.” (Amos 3:2) Eendjovo odo odi na oku tu diladilifa okumangululwa kwetu moupika waEgipti shonena—onghalelo ei yopaife yoinima youkolokoshi. Jehova ine tu mangulula pamhepo opo ngeno tu lalakanene omalalakano okulihola mwene. Ponhele yaasho okwe tu mangulula opo tu dule oku mu fimaneka tashi di komutima tu li oshiwana sha manguluka shi na elongelokalunga la koshoka. Ndele keshe umwe womufye ote ke lihokolola omolwonghedi oyo hatu longifa emanguluko letu olo twa pewa kuKalunga.—Ovaroma 14:12.
19. PaAmos 4:4, 5, Ovaisrael vahapu ova li ve hole shike?
19 Mupya munene, etumwalaka laAmos li na eenghono ola li le lipwililikilwa kovakalimo vahapu vomuIsrael. MuAmos 4:4, 5, omuprofeti okwa popya oudu wavo womutima wopamhepo, a ti: “Ileni kuBetel mu ka nyone! NokuGilgal mu hapupalife owii! . . . Osho ngaha, ndi shii, nye Ovaisrael mwa hala.” Ovaisrael kava li va kulika omahalo a yuka. Kava li va amena omitima davo. Oshidjemo, vahapu vomuvo ova li ve hole osho shii nova li ve tonde osho shiwa. Ovalongeli veenhana ovo ovatangalali, kava li va lunduluka. Jehova okwa li e va handukila nova li ve na okufya momanyono avo.
20. Ongahelipi omunhu ta dulu okulandula ondjila oyo i li metwokumwe naAmos 5:4?
20 Kasha li shipu kwaavo va li muIsrael pefimbo opo okukala ovadiinini kuJehova. Kashipu okukondjifa eenghedi odo da pandika apeshe, ngaashi naanaa Ovakriste kunena ovanyasha novakulunhu ve shi shii nawa. Ndele ohole yokuhola Kalunga nosho yo ehalo loku mu hafifa oya li ye linyengifa Ovaisrael vamwe va kufe ombinga melongelokalunga lashili. Jehova okwa li e va shiva neshivo lopahole olo la shangwa muAmos 5:4, a ti: “Kongei nge, opo nee tamu ka kala nomwenyo!” Kunena, Kalunga ota file yo onghenda ovo tave livele ombedi notave mu kongo mokulihonga va mone eshiivo lashili lEendjovo daye nokulonga yo ehalo laye. Kashipu okulandula ondjila oyo, ndele okuninga ngaho otaku twala komwenyo waalushe.—Johannes 17:3.
Ondjala yopamhepo nonande pe na ehepuluko lopamhepo
21. Ondjala ilipi i kwete ovo itava kufa ombinga melongelokalunga lashili?
21 Oshike sha li tashi ka ningilwa ovo inava yambidida elongelokalunga lashili? Ova li tava ka fya ondjala inene—ondjala yopamhepo! Omwene Omunamapangelo aeshe Jehova okwa ti: “Omafiku tae uya, . . . Ame ohandi tumine oshilongo ondjala, handjala yomungome, hanota lomeva, ndelenee ondjala yokuuda eendjovo daKalunga.” (Amos 8:11) Oukwakriste otau mono oixuna kondjala ya tya ngaho yopamhepo. Ndelenee ovo ve na omitima da yuka mokati kasho ove wete ehepuluko lopamhepo loshiwana shaJehova notava mbobolokele kehangano laye. Ekondjifafano olo li li pokati konghalo yOukwakriste naayo yOvakriste vashili ola hokololwa nawa keendjovo daJehova odo tadi ti: “Tala, ovapiya vange otava ka lya, ndelenee nye otamu ka fya ondjala, tala ovapiya vange otava ka nwa, ndelenee nye otamu ka fya enota, tala, ovapiya vange otava ka hafa, ndelenee nye otamu ka fifwa ohoni.”—Jesaja 65:13.
22. Omolwashike tu na etomheno lokuhafa?
22 Tu li ovapiya vaJehova, mbela otwa pandula ngoo pauhandimwe omafiloshisho nomanangeko noupuna opamhepo oo tu na? Ngeenge hatu konakona Ombibeli nosho yo oishangomwa yopaKriste ile tu li pokwoongala kwetu, poyoongalele yetu inini naai ya kula, ohatu kala tu udite shili twa hala okukuwilila nehafo omolwonghalo yomitima detu iwa. Ohatu hafele eudeko la yela olo tu na lEendjovo daKalunga, mwa kwatelwa exunganeko laAmos la nwefwa mo kuKalunga.
23. Ovo tava fimaneke Kalunga otava hafele shike?
23 Kovanhu ovo ve hole Kalunga nova hala oku mu fimaneka, exunganeko laAmos oli na etumwalaka leteelelo. Kashi na nee mbudi kutya eenghalo detu dopamaxupilo odilipi ile ohatu shakeneke omayeleko elipi mounyuni ou u na omaupyakadi, fyeni ava tu hole Kalunga ohatu hafele omanangeko noupuna aye nosho yo eendja dopamhepo da denga mbada. (Omayeletumbulo 10:22; Mateus 24:45-47) Onghee hano, efimano alishe oli na okupewa Kalunga, oo ha yandje oinima aishe pauyadi omolwouwa wetu. Natu kale hano twa tokola toko oku mu tanga fiyo alushe, tashi di komutima. Osho otashi ka kala oufembanghenda uhafifa kufye ngeenge otwa kongo Jehova, Omukonakoni womitima.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Onghalo ilipi ya li muIsrael pefimbo laAmos?
• Efaafano lilipi li li pokati konghalo oyo ya li mouhamba waIsrael womapata omulongo naayo yokunena?
• Ondjala oyo ya li ya xunganekwa ilipi i li ko kunena, noolyelye inava kumwa kondjala oyo?
[Efano pepandja 17]
Ovaisrael vahapu ova li tava hafele onghalamwenyo iwa, ndele kava li tava hafele ehepuluko lopamhepo
[Efano pepandja 18]
Natu ladipike ovalongi vefimbo liyadi va twikile noilonga yavo iwa
[Efano pepandja 21]
Oshiwana shaJehova oshinelao itashi fi ondjala yopamhepo