Omayele opandunge kovalihomboli
“Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni ongaashi kOmwene. Onye ovalumenhu, holeni ovakainhu veni.” —Ovaefeso 5:22, 25.
1. Etaleko la yuka lokutala ko ohombo olilipi?
JESUS okwa ti kutya ohombo oyo okumangela kumwe kwaKalunga omulumenhu nomukainhu va kale “ombelela imwe.” (Mateus 19:5, 6) Oya kwatela mo ovanhu vavali ve na omaukwatya a yoolokafana, tave lihongo okukala ve hole oinima ya faafana nosho yo okulongela kumwe va hange omalalakano a faafana. Ohombo oi li elongekido olo tali kalelele, ndele kai fi eudafano longaho olo tali dulu okuxulifwa po ngahenya. Moilongo ihapu, okumona omukanda wehengano kashi fi oshinima shidjuu, ndele pataleko lopaKriste, ekwatafano lohombo oshinima shiyapuki. Ohali xulifwa po ashike omolwetomheno limwe la kwata moiti neenghono.—Mateus 19:9.
2. (a) Oshike tashi dulu okukwafela ovalihomboli? (b) Omolwashike sha fimana okukendabala okuninga ohombo i kale i na omupondo?
2 Omuyandjimayele umwe shi na sha neehombo okwa ti: “Ohombo tai pondola oi li elongekido omo tamu ningwa omalunduluko taa twikile eshi tapa holoka oinima ipe, eshi tapa ungwaungwa nomaupyakadi oo taa holoka po, nokulongifa oiniwe aishe oyo i li po pefimbo keshe momukokomoko wonghalamwenyo.” Kovalihomboli Ovakriste, oiniwe oyo oya kwatela mo omayele opandunge oo taa di mOmbibeli, eyambidido olo tali di kOvakriste vakwao nosho yo ekwatafano lopofingo naJehova okupitila meilikano. Ohombo i na omupondo ohai twikile nonande ope na omaupyakadi, nomokweendela ko kwomido, ohai etele omulumenhu nomukainhu ehafo newanenwo. Naasho sha fimanenena oshosho kutya, ohai fimanekifa Jehova Kalunga, Omutoti wohombo.—Genesis 2:18, 21-24; 1 Ovakorinto 10:31; Ovaefeso 3:15; 1 Ovatessaloniki 5:17.
Hopaeneneni Jesus nosho yo eongalo laye
3. (a) Ngonga omayele oo Paulus a yandja kovalihomboli. (b) Jesus okwa fiya po oshihopaenenwa shiwa shilipi?
3 Omido omayovi avali da pita, omuyapostoli Paulus okwa yandja omayele opandunge kovalihomboli Ovakriste eshi a shanga a ti: “Ngaashi [eongalo] hali dulika kuKristus, osho tuu ngaha ovakainhu nava dulike kovalumenhu vavo moinima aishe. Onye ovalumenhu, holeni ovakainhu veni ngaashi Kristus e hole eongalo, nokwe liyandja molwalo.” (Ovaefeso 5:24, 25) Kae fi tuu omafaafanifo mawa oo a popiwa omo! Ovakainhu Ovakriste ovo hava dulika nelininipiko kovalumenhu vavo otava hopaenene eongalo mokudimina nomokudiinina efinamhango loukwamutwe. Ovalumenhu ovaitaveli ovo tava twikile okukala ve hole ovakainhu vavo, kutya nee omeenghalo diwa ile didjuu, otava ulike kutya otava shikula filufilu oshihopaenenwa shaKristus shokuhola eongalo noku li fila oshisho.
4. Ongahelipi ovalumenhu tava dulu okulandula oshihopaenenwa shaJesus?
4 Ovalumenhu Ovakriste ove li omitwe domaukwaneumbo avo, ndele navo ove na omutwe, Jesus. (1 Ovakorinto 11:3) Onghee hano, ngaashi Jesus a fila oshisho eongalo laye, ovalumenhu ohava file yo oshisho pahole omaukwaneumbo avo pamhepo nopalutu, nokuli nonande otashi pula eliyambo mwene. Ohava pitifa onghalonawa yomaukwaneumbo avo komesho yomahalo avo. Jesus okwa ti: “Onghee hano, keshe eshi mwa hala ovanhu ve mu ningile, osho va ningileni yo.” (Mateus 7:12) Efinamhango olo otali longo unene tuu mohombo. Paulus okwe shi ulika eshi a ti: “[Ovalumenhu] ve nokuhola ovakainhu vavo ngaashi omalutu avo vene . . . Kape na ou ha tondo ombelela yaye mwene, ndelenee ohe i palula nohe i tekula.” (Ovaefeso 5:28, 29) Omulumenhu oku na okupalula nokufila oshisho nawa omukainhu waye, ngaashi naanaa he lipalula nohe lifile oshisho ye mwene.
5. Ongahelipi ovakainhu tava dulu okuhopaenena eongalo lopaKriste?
5 Ovakainhu ovatilikalunga ohava tale keongalo lopaKriste li li oshihopaenenwa. Eshi Jesus a li kombada yedu, ovashikuli vaye ova efa po nehalo liwa omaifano avo onale ndele tave mu shikula. Konima yefyo laye, ova twikila okudulika kuye, noule womido 2 000 lwaapo da pita, eongalo lashili lopaKriste ola kala tali dulika kuJesus nola shikula ewiliko laye moinima aishe. Sha faafana, ovakainhu Ovakriste ihava dini ovalumenhu vavo ile va tale ko elongekido lopamishangwa loukwamutwe mohombo kutya inali fimana. Ponhele yaasho, ohava yambidida ovalumenhu vavo nohava dulika kuvo, hava longele kumwe navo nokungaha otava tu ovalumenhu vavo omukumo. Ngeenge ovalumenhu novakainhu tava katuka monghedi ya tya ngaho yopahole, ohombo yavo otai ka pondola notava ka hafela ekwatafano lavo.
Kaleni novakainhu veni neendunge
6. Omayele elipi Petrus a yandja kovalumenhu, nomolwashike kwa li a fimana?
6 Omuyapostoli Petrus okwa yandja yo omayele kovalihomboli, neendjovo daye okwa li da yukifwa unene tuu kovalumenhu. Okwa ti: “Kaleni novakainhu veni neendunge ngaashi noiyuma inai pama, nye mu va fimaneke yo, osheshi ovo ovafyuululi vonghenda yomwenyo pamwe nanye, omaindilo eni a ha [imbwe kusha, NW].” (1 Petrus 3:7) Okukwata moiti kwomayele aPetrus okwa ulikwa meendjovo daxuuninwa dovelishe oyo. Ngeenge omulumenhu okwa dopa okufimaneka omukainhu waye, ekwatafano laye naJehova otali ka kumwa. Omailikano aye otaa ka imbwa.
7. Omulumenhu oku na okufimaneka omukainhu waye ngahelipi?
7 Ndele ongahelipi ovalumenhu tava dulu okufimaneka ovakainhu vavo? Okufimaneka omukainhu otashi ti okuungaunga naye pahole nokufimaneka ounhu waye. Okuungaunga nomukainhu monghedi yopahole kwa tya ngaho, otashi dulika ku talike ko kuvahapu ku li oshinima itashi shiiva. Omuhongwanhu umwe Omugreka okwa shanga a ti: “Koshi yomhango yOshiroma omukainhu ka li e na oufemba. Momhango, omukainhu okwa kala a talika ko a fa okaana. . . . Okwa li e li filufilu koshi yepangelo lomulumenhu waye, nokwa li ta dulu ashike okwaamenwa komulumenhu waye.” Osho inashi yooloka ko tuu komahongo opaKriste! Omulumenhu Omukriste okwa li ha fimaneke omukainhu waye, ina younona vaye. Okuungaunga nomukainhu waye okwa li haku wilikwa komafinamhango opaKriste, ndele hakomaliudo aye. Natango, okwa li he mu file oshisho “neendunge,” te mu tale ko kutya oku li oshiyuma inashi kola.
Omonghedi ilipi ovakainhu ve li ‘oiyuma inai pama’?
8, 9. Omeenghedi dilipi ovakainhu ve fike pamwe novalumenhu?
8 Mokupopya kutya ovakainhu ove li ‘oiyuma inai pama,’ Petrus ka li a hala okutya ovakainhu ove dulike kovalumenhu meendunge ile pamhepo. Doshili, ovalumenhu vahapu Ovakriste ove na omaufembanghenda meongalo oo ovakainhu inava teelela okukala ve a na, novakainhu ohava dulika kovalumenhu vavo. (1 Ovakorinto 14:35; 1 Timoteus 2:12) Ndele nande ongaho, ovalumenhu novakainhu ova teelelwa va kale ve na eitavelo, elididimiko nova kale pamifikamhango dopaenghedi da denga mbada da faafana. Ndele ngaashi Petrus a popya, ovalumenhu novakainhu ove li “ovafyuululi vonghenda yomwenyo.” Ngeenge tashi uya pokuxupifwa, aveshe ove fike pamwe koshipala shaJehova Kalunga. (Ovagalati 3:28) Petrus okwa li ta shangele Ovakriste ovavaekwa vomefelemudo lotete. Onghee hano, eendjovo daye oda li da dimbulukifa ovalumenhu Ovakriste kutya ve li ‘ovafyuululi pamwe naKristus,’ vo nosho yo ovakainhu vavo ova li ve na eteelelo la faafana lomeulu. (Ovaroma 8:17) Efiku limwe, aveshe ova li tava ka longa ve li ovapristeri neehamba mOuhamba waKalunga womeulu.—Ehololo 5:10.
9 Ovakainhu Ovakriste ovavaekwa kava li ve dulike nande kovalumenhu vavo Ovakriste ovavaekwa. Pafinamhango, osho osha faafana kwaavo ve na eteelelo lokukala kombada yedu. Ovalumenhu novakainhu ‘vongudu inene’ ova kosha oikutu yavo ndele tave i yelifa mohonde yOdjona. Otava kufa ombinga mokutanga Jehova mounyuni aushe “omutenya noufiku.” (Ehololo 7:9, 10, 14, 15) Aveshe ova teelela nehafo ‘emanguluko loshinge shovana vaKalunga,’ eshi tava ka hafela “omwenyo waalushe.” (Ovaroma 8:21; 1 Timoteus 6:19) Ovakriste aveshe, kutya nee ovavaekwa ile eedi dimwe, otava longele Jehova ve li “oshiunda shimwe” koshi ‘yomufita umwe.’ (Johannes 10:16) Kali fi tuu etomheno la kola kovalumenhu novakainhu Ovakriste lokufimanekafana!
10. Omeityo lilipi ovakainhu ve li ‘oiyuma inai pama’?
10 Ndele mbela omonghedi ilipi ovakainhu ve li oiyuma inai pama? Otashi dulika Petrus a li ta ulike koushili oo kutya, luhapu ovakainhu ove na omalutu manini nove na eenghono dopalutu dinini ve dulike kovalumenhu. Natango, monghalo yetu yokuhawanenena, oufembanghenda mukumwifi wokuninga oufimba nokudala ounona ohau kumu oukolele womukainhu neenghono. Ovakainhu ovo ve li momido dokumona ounona otashi dulika va kale tava hangika komauyahame opalutu oikando noikando. Osha yela kutya ova pumbwa efiloshisho neyavelelo le likalekelwa ngeenge tave lididimikile omauyahame a tya ngaho ile eloloko olo hali etwa kokudala ounona. Omulumenhu oo ha fimaneke omukainhu waye, a dimina kutya okwa pumbwa ekwafo, ota ka yambidida neenghono ohombo i kale nomupondo.
Oukwaneumbo wa tukauka palongelokalunga
11. Omolwashike ohombo tai dulu okukala i na omupondo nokuli nonande omulumenhu nomukainhu ove na omalongelokalunga a yooloka?
11 Ndele ongahelipi ngeenge ovalihomboli ove na omataleko omalongelokalunga a yooloka, tashi dulika molwaashi umwe womuvo a tambula ko oshili yopaKriste konima eshi va kala va hombola, ndele umwe ine i tambula ko? Mbela ohombo ya tya ngaho otai dulu ngoo okupondola? Oimoniwa yavahapu otai ulike kutya ohadi pondola. Ovalumenhu novakainhu ovo ve na omataleko omalongelokalunga a yooloka otava dulu okukala nohombo i na omupondo meityo olo kutya otai dulu okukalelela noku va etela elao. Kakele kaasho, ohombo oyo oya talika ko i li yolela momesho aJehova; ove li natango “ombelela imwe.” Onghee hano, ovalihomboli Ovakriste ova pewa omayele va kale nookaume kavo kopahombo ve he fi ovaitaveli, ngeenge kaume oo okwa hokwa okukala naye. Ngeenge ove na ounona, ohava mono ouwa moudiinini womudali Omukriste.—1 Ovakorinto 7:12-14.
12, 13. Mokulandula omayele aPetrus, ongahelipi ovakainhu Ovakriste tava dulu okukwafela ovalumenhu vavo ve he fi ovaitaveli?
12 Petrus okwa yandja omayele opahole kovakainhu Ovakriste ovo ve li momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga. Eendjovo daye otadi dulu yo okutulwa moilonga pafinamhango kovalumenhu Ovakriste ovo ve li monghalo ya faafana. Petrus okwa shanga a ti: “Nye yo ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po, eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga.”—1 Petrus 3:1, 2.
13 Ngeenge omukainhu ota dulu okuyelifila omulumenhu waye eitavelo laye nelungi, osho oshinima shiwa. Ndele ongahelipi ngeenge omulumenhu ina hala okupwilikina? Osho osho ehoololo laye. Ndele ope na eteelelo, molwaashi elihumbato lopaKriste ohali yandje yo oundombwedi wa kola. Ovalumenhu vahapu ovo petameko va li ve he na ohokwe ile va li hava pataneke eitavelo lovakainhu vavo, ova kulika “oikala iwa i na sha nomwenyo waalushe,” konima yokudidilika elihumbato liwa lovakainhu vavo. (Oilonga 13:48) Nokuli nongeenge omulumenhu ita tambula ko oshili yopaKriste, otashi dulika a pande elihumbato lomukainhu waye, naasho otashi pameke ekwatafano lohombo. Omulumenhu umwe oo omukainhu waye e li umwe womEendombwedi daJehova okwa ti kutya ita dulu nandenande okukala metwokumwe nomifikamhango davo da denga mbada. Ndele ohe liifana ye mwene “omushamane omunelao womukainhu muwa,” nokwa pandula nomutima aushe omukainhu waye nosho yo Eendombwedi dikwao nomukainhu waye monhumwafo moshifokundaneki.
14. Ongahelipi ovalumenhu tava dulu okukwafela ovakainhu vavo ve he fi ovaitaveli?
14 Ovalumenhu Ovakriste ovo va tula moilonga omafinamhango eendjovo daPetrus navo ova ningifa yo ovakainhu vavo va ninge ovaitaveli omolwelihumbato lavo. Ovakainhu ovo ve he fi ovaitaveli ova mona nghee ovalumenhu vavo va tambula ko oinakuwanifwa, va efa po okuhepeka oimaliwa okupitila mokushila omakaya, mokunwa nosho yo mokundobola, noihava longifa vali nai elaka. Vamwe vomovakainhu ovo ve he fi ovaitaveli ova shiiva nawa oilyo imwe yeongalo lopaKriste. Ova li va kumwifwa koumwainafana wopaKriste u holafane, naasho va didilika mokati kovamwatate oshe va nanena kuJehova.—1 Ovakorinto 14:24, 25.
“Omunhu womeni womomutima”
15, 16. Elihumbato lomukainhu Omukriste lilipi tali dulu okuningifa omulumenhu omwiitaveli?
15 Elihumbato loludi lilipi tali dulu okuningifa omulumenhu a ninge omwiitaveli? Osha yela kutya, elihumbato olo hali kulikwa paushitwe komukainhu Omukriste. Petrus okwa ti: “Omidjalo deni doulenga di ha kale odo dokombada ngaashi omapando eexwiki nokulimangela eenyemba doshingoldo ile okudjala oikutu youlenga, ndelenee omunhu womeni womomutima omokuhaxula po kwomhepo yombili noyelimweneneno oyo i nondilo koshipala shaKalunga. Osheshi osho tuu ngaha noshito nale ovakainhu venya ovayapuki mokulineekela Kalunga ve liwapeka ndele va dulika kovalumenhu vavo; ongaashi [Sara] kwa li ha dulika kuAbraham nokwe mu ifana omwene; onye mwa ninga ovana vaye, ngenge hamu longo ouwa nomu he noumbada womatilifo.”—1 Petrus 3:3-6.
16 Petrus okwa yandja omayele komukainhu Omukriste e he lineekele eholokepo lokombada. Ponhele yaasho, oku na okweefa omulumenhu waye a mone nghee omahongo Ombibeli a nwefa mo ounhu waye womeni. Omulumenhu na mone nghee omukainhu waye ta ulike ounhu mupe. Otashi dulika e ke u yelekanifa nounhu mukulu oo omukainhu waye a li e na nale. (Ovaefeso 4:22-24) Ota ka mona ‘omhepo yaye yombili noyelimweneneno’ tai tulumukifa noihokwifa. Omhepo oyo itai hafifa ashike omulumenhu ndele oi “nondilo koshipala shaKalunga.”—Ovakolossi 3:12.
17. Omonghedi ilipi Sara e li oshihopaenenwa shiwa kovakainhu Ovakriste?
17 Sara okwa popiwa e li oshihopaenenwa, nokwa wana okuhopaenenwa kovakainhu Ovakriste va hombolwa, kutya nee ovalumenhu vavo ovaitaveli ile hasho. Nope he na omalimbililo, Sara okwa li a tala ko Abraham e li omutwe waye. Okwe mu ifana nokuli momutima waye “omwene” waye. (Genesis 18:12, NW) Ndele osho inashi mu dinifa. Osha yela kutya okwa li omukainhu a pama pamhepo mokutala keitavelo laye la pama muJehova. Doshili, oku li oshitukulwa ‘shoshilemo sheendombwedi,’ osho oshihopaenenwa shasho sheitavelo shi na oku tu linyengifa tu “lotoke nokudiinina mefiyafane po li li komesho yetu.” (Ovaheberi 11:11; 12:1) Itashi dinifa omukainhu Omukriste okukala a fa Sara.
18. Omafinamhango elipi e na okukalekwa momadiladilo momaukwaneumbo a tukauka palongelokalunga?
18 Momaukwaneumbo oo a tukauka palongelokalunga, omulumenhu oku li natango omutwe. Ngeenge omulumenhu oye omwiitaveli, ota ka fimaneka eitavelo lomukainhu waye, ndele ita ka efa po eitavelo laye. Ngeenge omukainhu oye omwiitaveli, naye ita ka efa po eitavelo laye. (Oilonga 5:29) Ndele ita ka dina oukwamutwe womulumenhu waye. Ota ka fimaneka ondodo yaye nokukala koshi ‘yomhango yomulumenhu,’ waye.—Ovaroma 7:2.
Omayele Ombibeli opandunge
19. Omafininiko amwe elipi haa shongo ekwatafano lohombo, ndele ongahelipi omafininiko oo taa dulu okukondjifwa?
19 Kunena, ope na oinima ihapu oyo tai dulu okweeta omashongo mekwatafano lohombo. Ovalumenhu vamwe ova dopa okutambula ko oinakuwanifwa yavo. Ovakainhu vamwe ohava anye okutambula ko oukwamutwe wovalumenhu vavo. Meehombo dimwe, ovakainhu ohava hepekwa. Kakele kaasho, oudjuu wopamaliko, okuhawanenena kwopanhu nomhepo younyuni oo u na oluhaelo nosho yo eliudo la penga shi na sha nomifikamhango, otai dulu okuyeleka oudiinini wOvakriste. Ndele nande ongaho, ovalumenhu novakainhu Ovakriste ovo hava landula omafinamhango Ombibeli, ohava mono omanangeko noupuna aJehova, kashi na nee mbudi kutya eenghalo davo oda tya ngahelipi. Nokuli nongeenge kaume umwe kopahombo oye ashike ha tula moilonga omafinamhango Ombibeli, oinima ohai ende nawa shi dulife eshi pe he na nande oumwe womuvo ha tula omafinamhango Ombibeli moilonga. Kakele kaasho, Jehova oku hole noha yambidida ovapiya vaye ovo ve li ovadiinini keano lavo lohombo nokuli nomeenghalo didjuu. Iha dimbwa oudiinini wavo.—Epsalme 18:26; Ovaheberi 6:10; 1 Petrus 3:12.
20. Omayele elipi Petrus a pa Ovakriste aveshe?
20 Konima yokuyandja omayele kovalumenhu novakainhu ovalihomboli, omuyapostoli Petrus okwa xulifa neendjovo dopahole nodetwomukumo. Okwa ti: “Ndele hauxuuninwa: Kaleni amushe omukoo umwe nokufilafana onghenda mu hole ovamwatate mu nolukeno nelininipiko. Inamu alulilafana owii netukano, ndelenee nangekafaneni noupuna, ngaashi mwa ifanwa mu fyuulule enangeko noupuna.” (1 Petrus 3:8, 9) Kae fi tuu omayele opandunge shili kwaaveshe, unene tuu kovalihomboli!
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi ovalumenhu Ovakriste hava hopaenene Jesus?
• Ongahelipi ovakainhu Ovakriste hava hopaenene eongalo?
• Omonghedi ilipi ovalumenhu tava dulu okufimaneka ovakainhu vavo?
• Onghatu ya denga mbada ilipi i na okukatukwa kovakainhu Ovakriste ovo ve na ovalumenhu ve he fi ovaitaveli?
[Efano pepandja 29]
Omulumenhu Omukriste oku hole omukainhu waye nohe mu file oshisho
[Efano pepandja 29]
Omukainhu Omukriste oha fimaneke omulumenhu waye
[Efano pepandja 31]
Ovalumenhu novakainhu ‘vongudu inene’ ova teelela nehafo omwenyo waalushe mOparadisa
[Efano pepandja 32]
Sara okwa li a tala ko Abraham e li omwene waye