Jehova oha ‘pe ondjabi ovo tave mu kongo’
“Ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi.” — OVAHEBERI 11:6.
1, 2. Omolwashike vamwe vomovapiya vaJehova tashi dulika va kale ve udite inava wana?
BARBARAa okwa holola omadiladilo aye a ti: “Onda kala Ondombwedi yaJehova hanga oule womido 30, ndele inandi kala nande ndi wete nda wana okwiifanwa Ondombwedi. Nonande onda li omukokolindjila nonda li ndi na yo omaufembanghenda mahapu makwao, kapa li nande oumwe womuo wa li tau ningifa nge ndi itavele kutya ame onda wana lela okwiifanwa Ondombwedi.” Keith naye okwa holola omadiladilo a faafana. Okwa ti: “Omafimbo amwe okwa li ndi wete ndi he na oshilonga shasha, molwaashi ovapiya vaJehova ove na omatomheno mahapu okukala va hafa, ndele ame kanda li nda hafa. Osho osha ningifa nge ndi kale ndi udite ndi na etimba, naasho osha li sha naipika onghalo yange.”
2 Vahapu vomovapiya vaJehova ovadiinini vonale novokunena, ova kala yo ve udite inava wana. Mbela naave osho ho kala u udite ngaho omafimbo amwe? Otashi dulika wa wililwa po komaupyakadi mahapu, ofimbo ovaitaveli vakweni tava monika va fa tava hafele okukalamwenyo, ve he na omaupyakadi. Oshidjemo, otashi dulika u kale u udite kutya ino hokiwa kuJehova nonokutya ke na ko nasha naave. Ino endelela okufika pexulifodiladilo kutya osho shi li ngaho. Ombibeli otai tu shilipaleke tai ti: “[Jehova] ina dina oudjuu womuhepekwa, Ye ine mu tunyukwa, noshipala shaye ine shi mu holeka, naashi a kuwa onghuwo, okwe i tondoka.” (Epsalme 22:25) Eendjovo odo dopaxunganeko di na sha naMessias otadi ulike kutya Jehova iha udu ashike omaindilo ovadiinini vaye, ndele ohe va pe yo ondjabi.
3. Omolwashike inatu lya olusha lokuhahangika komafininiko onghalelo ei yoinima?
3 Kape na omunhu a lya olusha lokuhahangika komafininiko onghalelo ei yoinima — nokuli naava ve li ovapiya vaJehova. Otu li mounyuni oo tau pangelwa komutondi munenenene waJehova, Satana Ondiaboli. (2 Ovakorinto 4:4; 1 Johannes 5:19) Ponhele yokukala va amenwa pashikumwifilonga, ovapiya vaJehova ovo unene ve li oishonekwa yaSatana. (Job 1:7-12; Ehololo 2:10) Onghee hano, otwa pumbwa ‘okulididimikila omaudjuu’ fiyo opefimbo laKalunga la wapala nosho yo ‘okudiinina mokwiilikana,’ tu na elineekelo kutya ote tu file oshisho. (Ovaroma 12:12) Katu na okweefa omafininiko ounyuni ou e tu ningife tu diladile kutya katu holike kuKalunga ketu, Jehova.
Oihopaenenwa yonale yaavo va li ve lididimika
4. Yandja oihopaenenwa yonhumba yovapiya vaJehova ovadiinini ovo va li ve lididimikila eenghalo didjuu.
4 Ovapiya vaJehova vahapu vonale ova li ve lididimikila eenghalo didjuu. Pashihopaenenwa, Hanna okwa li “mouyahame ulula,” molwaashi ka li ha mono ounona — onghalo oyo a li e i tala ko kutya okwa dimbuwa kuKalunga. (1 Samuel 1:9-11) Eshi Elia a li ta tewatewa komumbada wohamba omudipai, Isabel, Elia okwa li a tila nokwa ilikana kuJehova a ti: “Sha wana. Omwene, kufa [po] omwenyo wange, osheshi ame ndi he dule ootate.” (1 Eehamba 19:4) Osha yela yo kutya omuyapostoli Paulus okwa li a wililwa po neenghono kokuhawanenena kwaye nomolwaasho a dimina a ti: “Nda hala okulonga ouwa, . . . owii wa kanyatela nge.” Okwa weda ko a ti: “Aame omunhu mwii.” — Ovaroma 7:21-24.
5. (a) Hanna, Elia naPaulus ova li va pewa eendjabi da tya ngahelipi? (b) Ehekeleko lilipi hatu dulu okumona okudja mEendjovo daKalunga ngeenge twa teka omukumo?
5 Doshili, otu shi shii kutya Hanna, Elia naPaulus ova li ve lididimika fimbo va li tava longele Jehova, na Jehova okwa pa keshe umwe womuvo ondjabi inene. (1 Samuel 1:20; 2:21; 1 Eehamba 19:5-18; 2 Timoteus 4:8) Ndele nande ongaho, ova li va wililwa po komaliudo opanhu e lili noku lili, mwa kwatelwa oluhodi, etekomukumo nosho yo outile. Onghee hano, kashi na oku tu kumwifa ngeenge hatu kala tu udite twa teka omukumo omafimbo amwe. Ndele oshike to dulu okuninga po ngeenge oisho yokukalamwenyo otai ku ningifa u lipule ngeenge Jehova oku ku hole ngoo shili? Oto dulu okumona ehekeleko okudja mEendjovo daKalunga. Pashihopaenenwa, moshitukulwa sha tetekela, otwa kundafana eendjovo daJesus kutya Jehova okwa valula “eexwiki deni adishe domutwe.” (Mateus 10:30) Eendjovo odo tadi tu omukumo otadi ulike kutya Jehova oku na ko nasha lela nomupiya waye keshe. Dimbuluka yo efaneko laJesus li na sha noiyandja. Ngeenge kape na nande okamwe komoudila ovo vanini taka wile poshi Jehova ine shi didilika, omolwashike te ke lipwililikila okumona oixuna kwoye?
6. Ongahelipi Ombibeli tai dulu okuhekeleka ovo va teka omukumo?
6 Mbela ovanhu inatu wanenena ohatu dulu ngoo shili okukala tu na ondilo momesho Omushiti omunaenghono adishe, Jehova Kalunga? Heeno, osho! Doshili, ope na omishangwa dihapu mOmbibeli odo tadi tu shilipaleke shi na sha naasho. Ngeenge otwa dilonga komishangwa odo, ohatu ka dula okupopya eendjovo domupsalme oo a tile: “Ngenge ndi noshisho shoudjuu meni lange, omahekeleko oye oo a hekeleka omwenyo wange.” (Epsalme 94:19) Natu konakoneni dimwe domeendjovo tadi hekeleke odo di li mOmbibeli, odo tadi ke tu kwafela tu ude ko pauyadi kutya otwa talika ko tu na ongushu momesho aKalunga nosho yo kutya ote ke tu pa ondjabi ngeenge ohatu twikile okulonga ehalo laye.
‘Emona laJehova le likalekelwa’
7. Exunganeko tali tu omukumo lilipi Jehova a xunganeka okupitila muMalakia shi na sha noshiwana osho sha li sha nyonauka?
7 Ovajuda ova li monghalo ii mefelemudo etitano K.O.P. Ovapristeri ova li tava tambula oinamwenyo oyo inai wana okuyambwa nova li tave i yambe i li omayambo koaltari yaJehova. Ovatokoli ova li ve na onhondo. Oumhulile, oipupulu, oukengeleledi nosho yo oluhaelo oya li apeshe. (Malakia 1:8; 2:9; 3:5) Malakia okwa xunganekela oshiwana osho sha li sha nyonauka neenghono exunganeko likumwifi. Konima yefimbo, Jehova okwa li ta ka alulila oshiwana shaye monghalo oyo ta hokwa. Ohatu lesha taku ti: “Vo otava ka ninga emona lange [le likalekelwa, NW] mefiku olo handi ke li shita, Omwene womatanga ovakwaita ta ti. Ndele Ame ohandi ke va filonghenda ngaashi omulumenhu ta file omona waye omumati onghenda, ou te mu longele.” — Malakia 3:17.
8. Omolwashike efinamhango olo li li muMalakia 3:17 tali longo kongudu inene?
8 Exunganeko laMalakia otali wanifwa yo kunena shi na sha nOvakriste ovavaekwa nomhepo, ovo ve li oshiwana shopamhepo sho 144 000. Oshiwana osho oshi li lela ‘emona laJehova le likalekelwa’ ile ‘ovana vaye mwene.’ (1 Petrus 2:9) Exunganeko laMalakia otali dulu yo okutwa omukumo “ongudu inene” yaavo ve li “ofika va taalela olukalwapangelo nOdjona, va djalekwa oikutu itoka to.” (Ehololo 7:4, 9) Ongudu inene novavaekwa ova ninga oshiunda shimwe koshi yOmufita umwe, Jesus Kristus. — Johannes 10:16.
9. Omolwashike oshiwana shaJehova shi li ‘emona le likalekelwa’ kuye?
9 Jehova oha tale ko ngahelipi ovo va hoolola oku mu longela? Ngaashi sha ulikwa muMalakia 3:17, ohe va tale ko monghedi omo xe omunahole ha tale ko omonamati. Didilika yo outumbulilo uhokwifa oo Jehova a hokolola nao oshiwana shaye — ‘emona le likalekelwa.’ Omatoloko amwe okwa toloka outumbulilo oo taa ti kutya “vange mwene,” “emona lange li na ondilo inene” nosho yo “omamanya ange ondilo.” Omolwashike Jehova ha tale ko ovo have mu longele ve li ovanhu ve likalekelwa? Etomheno limwe ololo kutya, ye oKalunga e na olupandu. (Ovaheberi 6:10) Oha ehene popepi naavo tave mu longele tashi di komutima nohe va tale ko ve li ovanhu ve likalekelwa.
10. Jehova oha amene ngahelipi oshiwana shaye?
10 Mbela ou na oshinima shonhumba shopaumwene shi na ondilo osho wa tala ko shi li emona le likalekelwa? Mbela iho ningi eenghendabala oku shi amena? Jehova naye osho ha ningi ngaho shi na sha ‘nemona laye le likalekelwa.’ Odoshili kutya iha amene ovapiya vaye komayeleko nokoiponga aishe oyo hai holoka monghalamwenyo. (Omuudifi 9:11) Ndele Jehova ota dulu okwaamena pamhepo ovapiya vaye ovadiinini nosho ta ka ninga. Ohe va pe eenghono odo va pumbwa opo ve lididimikile eyeleko keshe. (1 Ovakorinto 10:13) Onghee hano, Moses okwa li a lombwela oshiwana shaKalunga shonale, Ovaisrael, a ti: “Kala wa pama nokunyatipala. . . . Omwene Kalunga koye ta ende pamwe naave. Ye ite ku efa ndee ite ku fii po.” (Deuteronomion 31:6) Jehova oha ungaunga nawa noshiwana shaye. Okwe shi tala ko shi li ‘emona le likalekelwa.’
Jehova Omuyandji ‘wondjabi’
11, 12. Ongahelipi okuuda ko onghandangala oyo Jehova ta dana e li Omuyandji wondjabi taku dulu oku tu kwafela tu kondjife omalimbililo?
11 Oumbangi mukwao kutya Jehova okwa tala ko ovapiya vaye ve na ongushu oyoo kutya ohe va pe ondjabi. Okwa li a lombwela Ovaisrael a ti: “Yelekeni nge nye mu tale, Omwene womatanga ovakwaita ta ti, ngenge ihandi ke mu yeululila omakende keulu ndele handi ke mu lokifila enangekonoupuna la wanenena.” (Malakia 3:10) Kakele kaasho, hauxuuninwa, Jehova ota ka pa ovapiya vaye ondjabi yomwenyo waalushe. (Johannes 5:24; Ehololo 21:4) Ondjabi oyo i na ondilo i he fi okuyelekwa otai holola ounene wohole yaJehova nowokuyandja kwaye nehalo liwa. Osho otashi ulike yo kutya okwa tala ko shili ovo va hoolola oku mu longela kutya ove na ondilo. Okulihonga okutala ko Jehova e li Omuyandji oo ha yandje ondjabi nehalo liwa otaku dulu oku tu kwafela tu kondjife omalimbililo keshe shi na sha nekwatafano letu naye. Doshili, Jehova ote tu ladipike tu mu tale ko e li Omuyandji wondjabi. Paulus okwa shanga a ti: “Ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi.” — Ovaheberi 11:6.
12 Doshili, ohatu longele Jehova molwaashi tu mu hole, ndele hamolwaashi ashike e tu udanekela ondjabi. Ndele nande ongaho, okudiinina eteelelo li na sha nondjabi kashi fi oshinima shi he li pauyuki ile okulihola mwene. (Ovakolossi 3:23, 24) Omolwohole yaJehova yokuhola ovo tave mu kongo va mana mo nomolwoku va tala ko ve na ondilo inene, oha katuka eenghatu noku va pa ondjabi.
13. Omolwashike efiloshisho lekuliloyambo li li euliko linenenene lohole yaJehova yoku tu hola?
13 Euliko linenenene kutya ovanhu otava dulu okukala ve na ongushu momesho aJehova olo efiloshisho lekulilo. Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Kalunga a kala e hole ounyuni, Oye a yandja Omona waye Ewifa, opo keshe ou te mu itavele a ha kane, ndelenee a kale e nomwenyo waalushe.” (Johannes 3:16) Efiloshisho lekuliloyambo laJesus Kristus otali kondjifafana nediladilo olo kutya katu na ongushu yasha momesho aJehova nonokutya ke tu hole. Doshili, ngeenge Jehova okwe tu yandjela ofuto inenenene — omwenyo wOmona waye ewifa — oku na okukala e tu hole neenghono.
14. Oshike tashi holola onghedi omo Paulus a li a tala ko ekulilo?
14 Onghee hano, ngeenge owa kala u udite ino wana, dilonga kekulilo. Heeno, tala ko oshali oyo i li oshali oyo Jehova e ku pa pauhandimwe. Omuyapostoli Paulus osho a li e i tala ko ngaho. Dimbuluka osho a li a popya, a ti: “Aame omunhu mwii.” Ndele okwa twikila ko yo a ti: “Kalunga na pandulwe omolwaJesus Kristus, Omwene wetu.” Okwa popya yo shi na sha naJesus a ti: ‘Ou e hole nge nokwe liyandja ponhele yange.’ (Ovaroma 7:24, 25; Ovagalati 2:20) Mokupopya ngaho, Paulus ka li te litade. Okwa li ashike e na elineekelo kutya Jehova okwa li e mu tala ko pauhandimwe e na ongushu. Ngaashi Paulus, naave ou na okulihonga okutala ko ekulilo li li oshali oyo Kalunga e ku pa pauhandimwe. Jehova ke fi ashike Omuxupifi omunaenghono, ndele Omuyandji yo wondjabi omunahole.
Lungameni “omakonda” aSatana
15-17. (a) Ondiaboli ohai longifa ngahelipi etekomukumo? (b) Oshimoniwa shaJob otashi tu tu omukumo ngahelipi?
15 Ndele otashi dulika u mone shidjuu okwiitavela kutya omahekeleko oo a nwefwa mo e li mEendjovo daKalunga okwa yukifwa yo kwoove. Otashi dulika u diladile kutya ondjabi yokukala nomwenyo waalushe mounyuni mupe waKalunga otai dulu okumonika kuvamwe, ndele ove ino wana nande oku i mona. Ngeenge osho u udite ngaho, oshike to dulu okuninga po?
16 Nope he na omalimbililo, ou shii ekumaido olo Paulus a kumaida nalo Ovaefeso, a ti: “Lidikeni oilwifo aishe yaKalunga, opo mu dule okufikamena omakonda omuyelani.” (Ovaefeso 6:11) Ngeenge hatu diladila shi na sha neemwiyo daSatana, otashi dulika tu diladile diva keemwiyo ngaashi ohole yokuhola omaliko noluhaelo, naasho inashi puka nande. Eemwiyo da tya ngaho oda kwata vahapu vomoshiwana shaKalunga mefimbo lonale nosho yo kunena. Ndele inatu dimbweni limwe lomomakonda aSatana — onghendabala yaye yokwiitavelifa ovanhu kutya Jehova Kalunga ke va hole.
17 Ondiaboli oi li onghulungu mokulongifa omaliudo a tya ngaho meenghendabala dayo dokwaamuna ko ovanhu kuKalunga. Dimbuluka osho Bildad a tile kuJob, kutya: “Omunhu ta dulu ngahelipi okukala omuyuki koshipala shaKalunga? Naau a dalwa komukainhu ota dulu ngahelipi okukala a yela? Taleni, ohani yovene itai yela nokuyelelela. Neenyofi inadi yela momesho aye. Ngahelipi hano omunhu, einyo, nomona womunhu, oshiyokashi!” (Job 25:4-6; Johannes 8:44) Mbela ito diladila kutya eendjovo odo oda li tadi teya Job omukumo? Onghee hano, ino efa Satana e ku teye omukumo. Kakele kaasho, lungamena omakonda aSatana opo u kale u na ouladi neenghono dokukondja wa mana mo, opo u ninge osho sha yuka. (2 Ovakorinto 2:11) Shi na sha naJob, nokuli nonande okwa li e na okupukululwa, Jehova okwe mu pa ondjabi omolwelididimiko laye moku mu alulila luvali osho a li a kanifa. — Job 42:10.
Jehova oku ‘dule omitima detu’
18, 19. Osha hala okutya ngahelipi eshi taku ti kutya Kalunga oku ‘dule omitima detu noku shii oinima aishe’?
18 Odoshili kutya kashipu okufinda etekomukumo ngeenge ola kala efimbo lile. Ndele omhepo yaJehova otai dulu oku ku kwafela opo u ende kanini nakanini to hanauna po ‘eenguluhote tadi linenepekele okushiiva kwaKalunga.’ (2 Ovakorinto 10:4, 5) Ngeenge etekomukumo otali hale oku ku wilila po, diladila keendjovo domuyapostoli Johannes tadi ti: “Opo tuu opo hatu lidimbulukwa nokutya, ofye ovomoshili nohatu tulumukifa omutima wetu koshipala shaye, osheshi omutima wetu ngenge tau tu hokololifa, Kalunga Oye e dule omutima wetu, noinima aishe oku i shii.” — 1 Johannes 3:19, 20.
19 Outumbulilo “Kalunga Oye e dule omutima wetu” owa hala okutya shike? Omafimbo amwe, omitima detu otashi dulika di tu hokololife, unene tuu ngeenge otwa shiiva nawa okuhawanenena kwetu nomapuko etu. Ile omolweputuko letu, otashi dulika tu kale neamo linene lokulidiladilila nai, sha fa kutya kape na sha osho hatu ningi tashi dulu okuwapalela Jehova. Eendjovo domuyapostoli Johannes otadi tu shilipaleke kutya Jehova oku dule omitima detu. Iha kala ta konenene okuhawanenena kwetu, ndele oku shii okudula ketu kwashili. Oku shii yo omalinyengotomheno etu nomalalakano etu. David okwa shanga a ti: “Oye ta shiiva oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu.” (Epsalme 103:14) Heeno, Jehova oku tu shii nawa shi dulife eshi tu lishii fye vene.
“Oshikoroni sha wapala” “nokakwamo koulenga kokomutwe wohamba”
20. Exunganeko laJesaja li na sha netungululo otali holola shike shi na sha nanghee Jehova ha tale ko ovapiya vaye?
20 Okupitila momuprofeti Jesaja, Jehova okwa li a pa oshiwana shaye shonale eteelelo li na sha netungululo. Ehekeleko olo nosho yo ekwashilipaleko olo, olo naanaa ovo va li tava ka teka omukumo va li tava ka kala va pumbwa ngeenge va i moukwatwa kuBabilon. Mokuxunganeka shi na nefimbo olo tava ka kala va alukila medu lavo, Jehova okwa ti: “Ove to ka ninga oshikoroni sha wapala meke lOmwene nokakwamo koulenga kokomutwe wohamba omeke laKalunga koye.” (Jesaja 62:3) Neendjovo odo, Jehova okwa li a fimanekifa oshiwana shaye. Okwa ninga oshinima sha faafana shi na sha noshiwana shaye shokunena, Israel shopamhepo. Osha fa a li e va tumbaleka opo va pandike kovanhu aveshe.
21. Ongahelipi to dulu okukala nelineekelo kutya Jehova ote ke ku pa ondjabi omolwokulididimika kwoye noudiinini?
21 Nonande exunganeko olo otali wanifilwa unene tuu ovavaekwa, otali ulike yo kutya Jehova okwa fimaneka aveshe ovo have mu longele. Hano ngeenge to kwatwa komalimbililo, dimbuluka kutya nonande ino wanenena, oto dulu okukala u na ongushu kuJehova wa fa “oshikoroni sha wapala” “nokakwamo koulenga kokomutwe wohamba.” Onghee hano, twikila okuhafifa omutima waye mokukendabala neenghono okulonga ehalo laye. (Omayeletumbulo 27:11) Mokuninga ngaho, oto dulu okukala nelineekelo kutya Jehova ote ke ku pa ondjabi omolwokulididimika kwoye noudiinini.
[Eshangelo lopedu]
a Omadina amwe okwa lundululwa.
Oto dimbuluka?
• Omeityo lilipi tu li ‘emona laJehova le likalekelwa’?
• Omolwashike sha fimana okutala ko Jehova e li Omuyandji wondjabi?
• “Omakonda” aSatana elipi tu na okulungamena?
• Osha hala okutya ngahelipi eshi taku ti kutya Kalunga oku ‘dule omitima detu’?
[Efano pepandja 23]
Paulus
[Efano pepandja 23]
Elia
[Efano pepandja 23]
Hanna
[Efano pepandja 24]
Eendjovo daKalunga odi na omadiladilo mahapu taa hekeleke