Omalihafifo mawa oo tae tu tulumukifa
“Ngenge tamu li ile tamu nu, ile keshe tuu eshi tamu shi ningi, ashishe shi ningeni okufimanekifa Kalunga.” — 1 OVAKORINTO 10:31.
1, 2. Omolwashike okulihafifa taku dulu okutalwa ko ku li “oshali shaKalunga,” ndele Ombibeli otai yandje elondwelo la yela lilipi?
OSHI LI paushitwe okukala twa hala okuninga oinima oyo tai tu hafifa. Jehova, Kalunga ketu omunelao, okwa hala tu hafele onghalamwenyo nomolwaasho okwe tu pa oinima ihapu opo tu dule okuhafela onghalamwenyo. (1 Timoteus 1:11, OB-1954; 6:17) Ohamba inaendunge Salomo oya shanga ya ti: “Onghee hano onde shi mona nokutya, vo ve he nelao limwe, okuhafa ashike . . . Navali: oshali shaKalunga omunhu ngenge ta li ndee ta nu ndee ta shambukwa kouwa moshilonga shaye ashishe shidjuu.” — Omuudifi 3:12, 13.
2 Okulihafifa ofimbo omunhu ta dilonga koilonga iwa oyo a longa ohaku tulumukifa shili, unene tuu ngeenge te lihafifa noilyo youkwaneumbo wavo ile nookaume kaye. Osha yuka okutala ko okulihafifa kwa tya ngaho ku li “oshali shaKalunga.” Ndelenee oushili oo kutya Omushiti okwe tu pa oinima ihapu opo tu dule okuhafela onghalamwenyo itau ti kutya otu na okulihafifa sha pitilila. Ombibeli otai tokola oukolwe, oufukedi nosho yo oluhaelo. Otai londwele yo kutya ovo tava longo oilonga ya tya ngaho “itava [ka] fyuulula ouhamba waKalunga.” — 1 Ovakorinto 6:9, 10; Omayeletumbulo 23:20, 21; 1 Petrus 4:1-4.
3. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale oupafi pamhepo nokukaleka momadiladilo efiku linene laJehova?
3 Momafiku aa axuuninwa madjuu, Ovakriste ova pumbwa okukala va lungama shi dulife nale opo vaha tambule ko eenghedi dounyuni ou wa nyonauka. (Johannes 17:15, 16) Ngaashi sha xunganekwa, ovanhu vahapu kunena ove ‘hole omalihafifo shi dule eshi ve hole Kalunga,’ naasho oshe va ningifa va kale ‘vehe shii’ oushili oo kutya ‘oudjuu munene’ ou li popepi elela. (2 Timoteus 3:4, 5, NW; Mateus 24:21, 37-39) Jesus okwa li a londwela ovashikuli vaye a ti: “Lipashukileni, omitima deni di ha lolokifwe koitendele nokokukolwa nokoshisho shoipalwifa, efiku olo li he mu vakele ngaashi omwiyo.” (Lukas 21:34) Tu li ovapiya vaKalunga, otwa tokola toko okudulika kelondwelo olo. Mepingafano novahenakalunga ovo ve tu dingilila, fye ohatu kendabala okukala oupafi pamhepo nokukaleka momadiladilo efiku olo linene laJehova. — Sefanja 3:8; Lukas 21:36.
4. (a) Omolwashike shidjuu okuhoolola omalihafifo oo taa wapalele? (b) Ongahelipi hatu dulu okutula moilonga omayele oo twa pewa mOvaefeso 5:15, 16?
4 Okuhenuka okunyatekwa keenghedi da nyonauka dounyuni kashipu, molwaashi Ondiaboli oya ningifa oinima yomounyuni i kale ihokwifa notai monika noupu. Oshi li shidjuu unene tuu ngeenge tashi uya pokuhoolola omalihafifo. Omalihafifo mahapu oo e li mounyuni okwa nuninwa okuxwaxwameka “okahalu kombelela.” (1 Petrus 2:11) Omalihafifo a nyika oshiponga oku li peenhele daaveshe, ndele otaa dulu yo okuuya momaumbo etu okupitila moishangomwa, ko-TV, ko-Internet nosho yo meekino. Onghee hano, Eendjovo daKalunga otadi yandje omayele opandunge kOvakriste taa ti: “Litaleni hano nawa nhumbi hamu ende, hangaashi omalai, ndelenee ngaashi ovanaendunge; longifeni nawa efimbo, osheshi omafiku [omai].” (Ovaefeso 5:15, 16) Ngeenge otwa dulika filufilu komayele oo, ohatu ka henuka omalihafifo a nyika oshiponga oo taa dulu oku tu koka, oku tu manena po efimbo ile okunyona po nokuli ekwatafano letu naJehova, osho tashi ke tu hanaunifa po. — Jakob 1:14, 15.
5. Openi hatu dulu okumona etulumuko lashili?
5 Molwaashi Ovakriste ove na omalipyakidilo mahapu monghalamwenyo, oshi shii okuudiwa ko eshi hava kala ve udite va pumbwa omafimbo okulihafifa. Omuudifi 3:4 ota ti kutya ope na ‘efimbo lokuyola’ nosho yo ‘efimbo lokutanha nehafo.’ Hano osha yela kutya Ombibeli ihai tale ko omalihafifo e li ehepifo lefimbo. Ndele nande ongaho, omalihafifo oku na okukala tae tu tulumukifa; kae na okutula moshiponga oupamhepo wetu ile a ye moshipala omalipyakidilo etu opamhepo. Ovakriste va pyokoka pamhepo ove shii okupitila moimoniwa yavo kutya ehafo linene ohali di mokuyandja. Ohava pitifa komesho okulonga ehalo laJehova monghalamwenyo yavo, naasho ohashi etele ‘eemwenyo davo etulumuko’ lashili, molwaashi ove litwika ondjoko yaJesus. — Mateus 11:29, 30; Oilonga 20:35.
Hoolola omalihafifo taa wapalele
6, 7. Oshike tashi dulu oku ku kwafela u fike pexulifodiladilo kutya elihafifo lonhumba ola wapala ile inali wapala?
6 Ongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya elihafifo lonhumba otali wapalele Omukriste? Ovadali ohava wilike ovana vavo shi na sha nomalihafifo, novakulunhuongalo ohava kwafele opo sha pumbiwa. Ndelenee inatu pumbwa lela okukala hatu lombwelwa kuvamwe kutya embo lonhumba, okino, oudano weevidio noweekombiuta, okundanisha kwonhumba ile eimbilo lonhumba itali wapalele Omukriste. Paulus okwa ti kutya ‘ovakulunhu ove na eenghono dokukoneka da deulwa nohave di longifa okutongola ouwa nowii.’ (Ovaheberi 5:14, yelekanifa NW; 1 Ovakorinto 14:20) Ombibeli oi na omafinamhango oo taa dulu oku tu wilika. Ngeenge eliudo loye ola deulwa kEendjovo daKalunga, otali ke ku kwafela ngeenge oto pwilikine kulo. — 1 Timoteus 1:19.
7 Jesus okwa ti kutya ‘omuti ohau shiivika koiimati yao.’ (Mateus 12:33) Ngeenge omalihafifo onhumba otaa ningifa omunhu a kale a hokwa elongifo leenghono ile oinima i na sha noumhulile, ile tae mu ningifa a kale a hala okuya moluhaelo, oku na okuhenukwa. Otu na yo okuhenuka omalihafifo oo taa tula moshiponga omwenyo womunhu ile oukolele waye, nongeenge otaa hepifa oimaliwa, ile taa teya omukumo nosho yo ngeenge otaa pundukifa vamwe. Omuyapostoli Paulus okwe tu londwela a ti kutya ngeenge ohatu yahameke omaliudo ovamwatate, ohatu nyono. Okwa shanga a ti: “Eshi tamu nyono ngaha kovamwaxo ndee tamu yahameke omaliudo avo a ngonepala, otamu nyono kuKristus. Onghee hano oikulya ngenge [otai] pukifa omumwatate, itandi li vali ombelela fiyo alushe, opo ndi ha hongaule omumwatate.” — 1 Ovakorinto 8:12, 13.
8. Oshiponga shilipi hashi dulu okweetifwa kokudana omaudano opaelektronika?
8 Eefitola odi yadi oinima yopaelektronika i na sha nomalihafifo. Imwe yomuyo inai nyika oshiponga notai tulumukifa, ndelenee ihapu yomuyo ohai ulike oinima oyo ya tokolwa kOmbibeli. Doshili, osha nyika oshiponga okudana omaudano opaelektronika omo ovadani ve na okuyahamekafana, okulilemaneka nokudipaafana ile ve na okuninga oinima ya nyika oluhaelo. Jehova oku tonde ovo ve “hole elongifo leenghono.” (Epsalme 11:5, NW; Omayeletumbulo 3:31; Ovakolossi 3:5, 6) Ngeenge okudana omaudano opaelektronika otaku ku xwaxwameke u kale u na olwisho ile ehandu, taku ku lolokifa pamaliudo, ile taku hepifa efimbo loye li na ondilo, dimbulukwa kutya ou li moshiponga shopamhepo nowa pumbwa okuninga po omalunduluko meendelelo. — Mateus 18:8, 9.
Nghee hatu dulu okuwanifa po omhumbwe yetu yomalihafifo meenghedi da yuka
9, 10. Oshike osho Ovakriste ovanawino tava dulu okuninga opo va wanife po omhumbwe yavo yomalihafifo?
9 Omafimbo amwe, Ovakriste ohave lipula kutya: “Omalihafifo elipi po a wapala? Omalihafifo mahapu oo e li mounyuni kae li metwokumwe nomifikamhango dOmbibeli.” Ndele kaleni mwa shilipalekwa kutya otamu dulu okumona omalihafifo taa wapalele, ashike otashi pula okuninga eenghendabala. Otashi pula okuninga omalongekido a diladilwa nawa, unene tuu kovadali. Ovakriste vahapu ohava unganeke omalihafifo taa tulumukifa opo va hafele pamwe nomaukwaneumbo avo ile noilyo ikwao meongalo. Okuhafela ouvalelo pamwe tamu fuwa notamu kundafana oiningwanima yefiku ile oitwa yonhumba yOmbibeli oshihafifa notashi tungu. Otamu dulu okuunganeka eepikinika, okudana omaudano taa wapalele, okuya keenhele oko haku ka nangalwa meetenda ile keenhele oko haku ka endwa. Omalihafifo a tya ngaho otaa dulu okutulumukifa.
10 Omukulunhuongalo umwe nomukainhu waye, ovo va tekula ounona vatatu, ova hokolola va ti: “Fimbo ounona vetu va li vanini, otwa kala hatu va pe omhito yokuhoolola kutya ohatu ka fuda peni. Omafimbo amwe, otwa li hatu pe omhito okaana keshe ka shive kaume kako kopofingo, naasho osha li hashi ningifa efudo li kale lihafifa neenghono. Ovana vetu ohava dimbulukwa nehafo imwe yomoiningwanima oyo. Omafimbo amwe, otwa kala hatu shivi omaukwaneumbo onhumba nosho yo ookaume meongalo ve uye keumbo letu, ndele hatu telekele pondje nokulila pondje nokudana omaudano onhumba. Otwa li hatu i tu ka ende keemhunda, nokulongifa eemhito da tya ngaho okulihonga kombinga yeshito laJehova.”
11, 12. (a) Oshike to dulu okuninga po opo u kwatele mo vamwe omafimbo amwe ngeenge to ningi omalongekido e na sha nomalihafifo? (b) Okutalelafana po kulipi haku hafifa vahapu?
11 Mbela ito dulu okumbwalangadjeka ohole yoye pauhandimwe ile mu li oukwaneumbo mu kwatele mo vamwe omafimbo amwe ngeenge tamu ningi omalongekido e na sha nomalihafifo? Ovakriste ovo ve li ovafiyekadi ile ovo inava hombola ile inava hombolwa nosho yo omaukwaneumbo oo e na omudali umwe, otashi dulika va kale va pumbwa etwomukumo. (Lukas 14:12-14) Otashi dulika yo u kwatele mo ovaudifi vape, ndele otu na oku lungama ovo vehe fi eendafano liwa. (2 Timoteus 2:20, 21) Ngeenge ope na ovo vehe na oukolele noihava dulu okudja mo momaumbo, otashi dulika mu ninge omalongekido mu twaalele oikulya komaumbo avo mu ka lye pamwe navo. — Ovaheberi 13:1, 2.
12 Okutalelafana po nokulya pamwe oikulya i li paunafangwa, nokulombwelafana oimoniwa i na sha nanghee mwa ninga Ovakriste, nokuuda shi na sha naasho sha kwafela vamwe va kale ovadiinini kuKalunga ohashi hafifa vahapu. Otamu dulu okukundafana oitwa yOmbibeli pamwe naaveshe ovo ve li po, mwa kwatelwa ounona. Eenghundafana da tya ngaho ohadi yandje omhito yokutwaafana omukumo nopehe na okufifa vamwe ohoni ile oku va ningifa va kale ve udite inava wana.
13. Ongahelipi Jesus naPaulus va tula po oshihopaenenwa shi na sha nokuyakula vamwe nosho yo okutambula ko omashivo avamwe?
13 Jesus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa shi na sha nokuyakula vamwe nosho yo okutambula ko omashivo avamwe. Okwa li alushe ha longifa eemhito dokushivwa da tya ngaho opo a honge ovanhu oshili. (Lukas 5:27-39; 10:42; 19:1-10; 24:28-32) Ovahongwa vaye vonale ova li va hopaenena oshihopaenenwa shaye. (Oilonga 2:46, 47) Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Onda djuulukwa oku mu mona, ndi dule oku mu pa eeshalinghenda dimwe dopamhepo, mu pamekwe, nokutya, ngenge tu [lyeni] pamwe, ame ndi hekelekwe keitavelo letweni, oleni nolange.” (Ovaroma 1:11, 12) Sha faafana, natu kale hatu twaafana omukumo ngeenge tu li poivilo yetu yomalihafifo. — Ovaroma 12:13; 15:1, 2.
Oinima yonhumba oyo tu na okudimbuluka nokulungamena
14. Omolwashike shihe fi shiwa okuunganeka oivilo yomalihafifo oyo ya kwatela mo ovanhu vahapu unene?
14 Kashiwa okuunganeka oivilo yomalihafifo oyo ya kwatela mo ovanhu vahapu unene, molwaashi luhapu ohashi kala shidjuu oku i pashukila. Omafimbo amwe, omaukwaneumbo onhumba otaa dulu okutokola a hafele opikinika pamwe ile okudanauka oudano wonhumba oo itau xumifa komesho omhepo yefiyafanepo, ngeenge itashi i moshipala oinima yopamhepo. Ngeenge poshivilo ope na ovakulunhuongalo vonhumba ile ovayakuliongalo ile vamwe ovo va pyokoka pamhepo, ohashi ende nawa nohashi tulumukifa.
15. Omolwashike oo ta shivi ovaenda e na okufya oshisho opo oshivilo shi kale mepashukilo liwa?
15 Ovo tava ningi omalongekido e na sha noivilo yomalihafifo ove na okufya oshisho i kale mepashukilo liwa. Nonande ou hole okuyakula vamwe, mbela ito ka kala u udite nai ngeenge owa udu kutya umwe womovaenda voye okwa pundukifwa koshinima shonhumba osho sha ningwa meumbo loye omolwokuhapashukila kwoye nawa oshivilo? Konakona efinamhango olo la kundafanwa muDeuteronomion 22:8. Ngeenge Omuisrael a li ta tungu eumbo omhango oya li tai pula a tungile kombada yeumbo oshikelelifongubu, onhele oyo ya li hai longifwa luhapu okuyakula ovaenda. Omolwashike mbela? ‘Opo aha kwatifile ongulu yaye etimba lohonde, umwe ngenge ta u ko.’ Monghedi ya faafana, nonande ito ka tulila po ovaenda voye omangabeko ehe li pandjele, ou na okuninga omalongekido a kwatela mo okwaamena ovaenda voye palutu nopamhepo.
16. Omolwashike oikunwa yoalkoholi i na okuyandjwa nelungamo poivilo yomalihafifo?
16 Ngeenge poshivilo ota pa ka kala oikunwa yoalkoholi, oi na okuyandjwa nelungamo linene. Ovakriste vahapu ngeenge tava shivi ovaenda ohava yandje ashike oikunwa yoalkoholi ngeenge ovo vene tava pashukile osho ovaenda vavo tava pewa ile ve wete kutya otava nu shi fike peni. Inatu pitika nande poivilo yetu pa ningwe oshinima osho tashi dulu okupundukifa vamwe ile oku va ningifa va nwe sha pitilila. (Ovaefeso 5:18, 19) Ovaenda vamwe otashi dulika ve lidilike oikunwa yoalkoholi omolwomatomheno onhumba. Moilongo ihapu omu na eemhango odo tadi ufa kutya ovanhu otava dulu okunwa oikunwa yoalkoholi okudja pomido ngapi, nOvakriste ove na okudulika keemhango dOmukesari da tya ngaho, nokuli nonande oda fa tadi ngabeke unene. — Ovaroma 13:5.
17. (a) Ngeenge poshivilo shomalihafifo otapa ka kala omusika, omolwashike sha fimana komushivi wovaenda okuhoolola nawa oludi lomusika oyo tai ka danwa? (b) Ngeenge koshivilo otaku ka kala ondanisha, okundanisha kwoludi lilipi ku na okuhenukwa?
17 Oo tashi shivi ovaenda oku na okushilipaleka kutya omusika keshe, ondanisha ile omalihafifo makwao otaa tu kumwe nomafinamhango opaKriste. Keshe umwe oku hole oludi lomusika yaye i lili, noku na eemusika omaludi e lili noku lili. Ndele eemusika dihapu kunena otadi xwaxwameke omhepo younashibofa, oluhaelo nosho yo elongifo leenghono, nomolwaasho omunhu okwa pumbwa okuhoolola nawa omusika oyo tai ka danwa poshivilo. Omusika tai wapalele itashi ti kutya oi na okukala tai ende kanini, ndele nande ongaho, kai na okukala oludi lomusika oyo tai xwaxwameke ouhalu mwii notai ningi omaweelelo neenghono. Ino efa omunhu oo ehe udite ko efimano lokukaleka omusika tai dana pedu oye a hoolole omusika oyo tai danwa poshivilo. Ondanisha oyo ya kwatela mo omalinyengo inaa wapala, oyo tai ningwa omunhu te linyengifa olutu nosho yo omavele monghedi tai pendula omahalo omilele, osha yela kutya inai wapalela Omukriste. — 1 Timoteus 2:8-10.
18. Ongahelipi ovadali tava dulu okwaamena ovana vavo mokulungamena okuya kwovana vavo koivilo yomalihafifo?
18 Ovadali Ovakriste ove na okukala ve shii kutya oshike tashi ka ningwa koivilo yomalihafifo oko kwa shivwa ounona vavo, noshi li yo pandunge okuya pamwe navo peemhito dihapu. Shinyikifa oluhodi, ovadali vamwe ova efa ovana vavo vaye koivilo yomalihafifo oyo ya li ihe na epashukilo, oko ovanhu vamwe ovo va li ko va kokelwa moluhaelo ile melihumbato lii. (Ovaefeso 6:1-4) Nokuli novanyasha ovo va konda pomido omulongo nasha nova ulika kutya ove shii okulineekelwa, ova pumbwa natango okukwafelwa ‘va ye onhapo okahalu kounyasha.’ — 2 Timoteus 2:22.
19. Oushili ulipi tau dulu oku tu kwafela tu kale hatu ‘kongo tete ouhamba waKalunga nouyuki waye’?
19 Oivilo yomalihafifo oyo tai wapalele notai tulumukifa, oyo hai ningwa omafimbo nomafimbo, ohai ningi okukalamwenyo ku kale kuhafifa neenghono. Jehova okwa hala tu kale hatu lihafifa, ndele otu shi shii kutya omalihafifo a tya ngaho ihae tu kwafele lela tu lituvikilile omamona opamhepo meulu. (Mateus 6:19-21) Jesus okwa li a kwafela ovahongwa vaye va ude ko kutya ‘okukonga tete ouhamba waKalunga nouyuki waye’ osho oshinima sha fimana monghalamwenyo, ndele haikulya, oikunwa ile oidjalomwa, oinima ‘oyo hai kongwa kovapaani.’ — Mateus 6:31-34.
20. Ovapiya vaJehova ovadiinini ova teelela oku ka hafela omauwa elipi oo tava ka pewa kOmuyandji Munenenene?
20 Kutya nee ‘ohatu li ile ohatu tu nu, ile keshe tuu eshi hatu ningi, ashishe natu shi ningeni okufimanekifa Kalunga,’ hatu mu pandula e li Omuyandji Munenenene oo he tu pe oinima iwa oyo hatu dulu okuhafela. (1 Ovakorinto 10:31) Ohatu ka kala yo tu na eemhito da wana dokuhafela pauyadi eeshali daJehova mEduparadisa olo li li pokuuya, nohatu ka hafela eendafano liwa pamwe naavo hava wanifa po oiteelelwa yaye youyuki. — Epsalme 145:16; Jesaja 25:6; 2 Ovakorinto 7:1.
Oto dimbuluka?
• Omolwashike shidjuu kOvakriste kunena okuhoolola omalihafifo oo taa wapalele?
• Omalihafifo oludi lilipi haa tulumukifa omaukwaneumbo opaKriste?
• Oinima ilipi tu na okudimbuluka nokulungamena ngeenge hatu unganeke oivilo yomalihafifo?
[Efano pepandja 24]
Hoolola omalihafifo oo tae ku etele ouwa
[Efano pepandja 25]
Ovakriste ohava henuka omalihafifo oludi lilipi?