‘Nyakukilwa omukainhu woye womounyasha’
“Nyakukilwa omukainhu woye [womounyasha] . . . Omumwange, omolwashike u xupule pomukainhu wovanhu?” — OMAYELETUMBULO 5:18, 20.
1, 2. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya omaliudo ohole oo haa kala pokati komushamane nomukainhu waye oku li enangeko noupuna?
OMBIBELI oya popya odikilila shi na sha nomilele. Omayeletumbulo 5:18, 19 otaa ti: “Ofifiya yoye nai kale ya nangekwa noupuna ndele kala ho nyakukilwa omukainhu woye [womounyasha] — oholongo iwa nomenye ya wapala; omavele aye e ku kutife nehafo alushe, mohole yaye u xupule alushe.”
2 Outumbulilo “ofifiya” ou li epopyo lopafaneko olo tali ulike kwaasho hashi etele ovalihomboli ehafo ngeenge tava i momilele. Ofifiya oyo otaku tiwa kutya oya nangekwa noupuna, molwaashi omaliudo ohole nehafo olo ovalihomboli hava kala ve udite ngeenge tava i momilele oi li oshali ya dja kuKalunga. Okulihafifa pamilele okwa ngabekelwa ashike mohombo. Nomolwaasho, omushangi umwe wOmayeletumbulo, ohamba Salomo yaIsrael shonale, okwa pula epulo tali pendula omadiladilo a ti: “Omumwange, omolwashike u xupule pomukainhu wovanhu ndele u papatele omavele ombwada?” — Omayeletumbulo 5:20.
3. (a) Oshinima shinyikifa oluhodi shilipi sha ningilwa eehombo dihapu? (b) Kalunga oha tale ko ngahelipi oluhaelo ile enyonohombo?
3 Efiku omulumenhu nomukainhu tava hombola, ohava ningi eano lokukala ve holafane nokukala ovadiinini kohombo yavo. Ndele nande ongaho, ope na eehombo dihapu odo da nyonwa po koluhaelo. Omukonakoni umwe woiningwanima okwe uya pexulifodiladilo konima eshi a ninga omakonakono 25, kutya “eepersenda 25 dovakainhu ovo va hombolwa nosho yo eepersenda 44 dovalumenhu ovo va hombola ova ya momilele kondje yohombo.” Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Inamu puka, ovahaeli novakaleli voikalunga novanyoni vohombo nomashenge novahaeli vomashenge . . . itava [ka] fyuulula ouhamba waKalunga.” (1 Ovakorinto 6:9, 10) Kungaha, osha yela kutya oluhaelo ile okunyona ohombo oku li enyono la kwata moiti kuKalunga, nomolwaasho ovalongelikalunga vashili ove na okulungama vaha nyone ohombo mokuya momilele kondje yohombo. Oshike tashi ka kwafela ovalihomboli va kale va ‘fimaneka ohombo, nokukaleka omutala wohombo uhe na oshipo’? — Ovaheberi 13:4.
Lungamena omutima woye, molwaashi ou na omakoto
4. Omeenghedi dimwe dilipi Ovakriste va hombola ile va hombolwa tava dulu okuya moihole kondje yohombo inave shi didilika?
4 Mounyuni wonena, omo elihumbato lopaenghedi la xutuka, ovanhu vahapu ove na ‘omesho e yadi ohole yoipala, noihava kuta oulunde.’ (2 Petrus 2:14) Vahapu ova duka okukala noihole kondje yohombo. Moilongo imwe, ovakainhu vahapu ohava i koilonga, naasho osha etifa okulonga pamwe kwovanhu voukashike kookanhu wa yoolokafana, oko kwe shi ninga shipu kuvo okuhovela oihole koilonga. O-Internet nayo oye shi ninga shipu nokuli nokwaavo hava kala va fya ohoni okupanga oukaume novanhu odikilila, molwaashi ohava pange oukaume wopofingo noupu okupitila muyo. Ovanhu vahapu ovo va hombola ile va hombolwa ova ya meemwiyo da tya ngaho noinave shi didilika mo.
5, 6. Omukainhu umwe Omukriste okwa li a ya ngahelipi monghalo ya nyika oshiponga, noshike hatu lihongo moshimoniwa shaye?
5 Diladila kunghee Omukriste umwe oo hatu ka ifana Maria a li a ya monghalo oyo hanga ye mu twala moluhaelo. Omushamane waMaria, oo a li ehe fi Ondombwedi yaJehova, ka li ha ulikile naanaa oukwaneumbo waye ohole. Maria okwa hokolola shi na sha nomhito imwe eshi a li a shakena nomulongi pamwe nomushamane waye omido da pita. Omulumenhu oo okwa li e na eenghedi diwa, nolwanima okwa li nokuli a ulika ohokwe melongelokalunga laMaria. Maria okwa ti: “Omulumenhu oo okwa li e na omaukwatya mawa; ka li nande a fa omushamane wange.” Ohaluka, Maria nomulumenhu oo ova li va hovela okukala noihole. Maria okwa li ta diladila kutya: “Inatu ya naye moluhaelo; ye oku na nokuli ohokwe mOmbibeli. Pamwe ohandi dulu oku mu kwafela.”
6 Lao linene, ofimbo oihole oyo inai twala moluhaelo, Maria okwa mona kutya ka li ta katuka pandunge. (Ovagalati 5:19-21; Ovaefeso 4:19) Eshi eliudo laye la li la hovela oku mu pa oushima, okudja opo okwa yukifa oinima. Oshimoniwa shaMaria otashi koleke oushili oo kutya “omutima wovene ou nomakoto u dule ashishe nowa nyonauka.” (Jeremia 17:9) Ombibeli otai tu kumaida tai ti: “Omutima woye [u] amena komesho yoinima aishe oyo i nokwaamenwa.” (Omayeletumbulo 4:23) Ongahelipi hatu dulu okwaamena omitima detu?
‘Omunaendunge oha hondama oshiponga’
7. Omayele elipi opamishangwa taa dulu oku tu amena ngeenge hatu kwafele omunhu oo e na oupyakadi mohombo?
7 Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Ou e lishii e li ofika, na lungame a ha wile po.” (1 Ovakorinto 10:12) Omayeletumbulo 22:3 otaa ti: “Omunaendunge ota tale oshiponga ndee ta hondama.” Onghee hano, ponhele yokukala u wete wa pama, to diladila kutya: ‘Nghi na fiku ndi ye moupyakadi wa tya ngaho,’ oshiwa okulungamena eenghalo odo tadi dulu oku ku twala moshiponga. Pashihopaenenwa, henuka okukala ho lineekelelwa unene omaupyakadi a kitakana omohombo komunhu woukashike kookanhu wa yooloka ko kwaao woye. (Omayeletumbulo 11:14) Lombwela omunhu oo e na oupyakadi mohombo kutya oshiwa okukundafana omaupyakadi avo omohombo nakaume kaye kopahombo, ile nOmukriste woukashike kookanhu wa faafana nowaye, oo e na owino, ile novakulunhuongalo. (Titus 2:3, 4) Ovakulunhuongalo momaongalo Eendombwedi daJehova ohava tula po oshihopaenenwa shiwa ngeenge tashi uya pokukundafana novanhu voukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo. Ngeenge omukulunhuongalo a hala okukundafana nomumwameme Omukriste, ohe shi ningi ponhele opo tava dulu okukala ve wetike kuvamwe — ngaashi pOlupale lOuhamba.
8. Oinima ilipi tu na okuhenuka ngeenge tu li koilonga?
8 Henuka eenghalo odo tadi dulu okutwala moihole koilonga ile peemhito dimwe di lili. Pashihopaenenwa, okukala ho longo efimbo lile nomunhu woukashike kookanhu wa yooloka ko kwaao woye otaku dulu oku ku twala momayeleko. U li omulumenhu a hombola ile omukainhu a hombolwa, ou na okuulika momapopyo oye nomelihumbato loye kutya ino hala okulalakanena nandenande oihole nomunhu. Omolwetilokalunga loye, ito ka hokwifa vamwe va ye moihole naave mokukala noikala oyo tai kokele momilele ile mokudjala nokuliwapeka monghedi oyo tai pendula ehalo lomilele. (1 Timoteus 4:8; 6:11; 1 Petrus 3:3, 4) Okutulika omafano akaume koye kopahombo nosho yo ounona voye mombelewa yoye otashi ke ku kwafela u va kaleke momadiladilo fimbo u li koilonga, notaa ka londwela ovanailonga vakweni va kale ve shi shii kutya owa hombola ile owa hombolwa. Kala wa tokola filufilu okuhenuka oikala oyo tai kokele vamwe moihole, noino efa nande u kokelwe moihole kuvamwe. — Job 31:1.
“Hafifa omwenyo [woye] pamwe nomwalikadi woye ou u mu hole”
9. Oiningwanima ilipi tai dulu okuningifa omunhu a hovele okukala e na oihole kondje yohombo?
9 Okwaamena omutima okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuhenuka eenghalo da nyika oshiponga. Ngeenge omulumenhu a hombola ile omukainhu a hombolwa okwa nanenwa kuumwe pondje yohombo, otashi dulika omolwaashi ihave liwanifile po eemhumbwe davo mohombo. Otashi dulika omulumenhu ha kala ehe na ko nasha nomukainhu waye, ile omukainhu ha kembaula alushe omulumenhu waye. Osho ohashi ningifa omulumenhu ile omukainhu a kale e wete omunhu wonhumba koilonga ile nokuli meongalo lopaKriste ta monika a fa e na omaukwatya oo a kambela mukaume kaye kopahombo. Opo nee ngeenge omulumenhu ile omukainhu okwa pange oukaume wopofingo nomunhu a tya ngaho, oshi na oupu va hovele okukala noihole. Oiningwanima ya tya ngaho, oyo hai ningwa mokweendela ko kwefimbo, otai koleke oushili weendjovo dOmbibeli odo tadi ti: “Keshe umwe ota hongaulwa kokahalu kaye mwene, oko hake mu shili notake mu heke.” — Jakob 1:14.
10. Ongahelipi ovalihomboli tava dulu okupameka ekwatafano lavo?
10 Ponhele yokukala va hala okuwanifilwa po omahalo avo e na sha nokuulikilwa ohole noukaume ile okuyambididwa momafimbo madjuu kondje yohombo — ovalihomboli ove na okulonga noudiinini opo va pameke omakwatafano avo opahole nookaume kavo kopahombo. Ovalihomboli, kaleni hamu kala pamwe efimbo la wana nokupameka oukaume weni. Dilongeni kwaasho sha li she mu ningifa mu kale mwe lihokwa. Kendabaleni mu kale mu uditilafane ohole oyo mwa li mu uditilafane fimbo inamu hombola. Diladileni komafimbo mawa oo mwa kala tamu hafele pamwe. Ilikaneni kuKalunga opo e mu kwafele mu pameke ekwatafano leni. Omupsalme David okwa li a indila Jehova a ti: “Kalunga, shitile nge omutima wa yela nomeni lange tula mo omhepo ipe i neenghono.” (Epsalme 51:12) Kala wa tokola ‘okuhafifa omwenyo woye pamwe nomwalikadi woye ou u mu hole omafiku aeshe omokukalamwenyo kwoye oko Kalunga e ku pa koshi yetango.’ — Omuudifi 9:9
11. Eshiivo, ounongo neendunge dokuyoolola otai dulu okukwafela ngahelipi ovalihomboli va pameke ekwatafano lavo lopahombo?
11 Oshinima shimwe osho tashi dulu okukwafela ovalihomboli va pameke ekwatafano lavo lopahombo osho okukala ve na eshiivo, ounongo nosho yo eendunge dokuyoolola. Omayeletumbulo 24:3, 4 otaa ti: “Eumbo tali dikwa [nounongo, NW ], ndee tali pamekwa neendunge [dokuyoolola, NW ]. Ndele mokushiiva omalimba taa yadifwa noinima ilili nailili iwa i nondilo.” Imwe yomoinima i na ondilo oyo hai ningi oukwaneumbo u kale wa hafa oyo omaukwatya ngaashi: ohole, oudiinini, etilokalunga neitavelo. Opo ovalihomboli va kulike omaukwatya oo, ova pumbwa okukala ve na eshiivo lokushiiva Kalunga. Onghee hano, ovalihomboli ove na okukala hava konakona Ombibeli va mana mo. Ndele ongahelipi ounongo neendunge dokuyoolola tai dulu oku va kwafela? Ounongo, sha hala okutya oukwatya wokudula okutula moilonga eshiivo lopamishangwa, otau va kwafele va dule okuungaunga nomupondo nomaupyakadi onghalamwenyo yakeshe efiku. Omunhu oo e na eendunge dokuyoolola oha udu ko noupu omaliudo nomadiladilo akaume kaye kopahombo. (Omayeletumbulo 20:5) Jehova okwa popya okupitila muSalomo, a ti: “Omumwange, pwilikina ounongo wange, endekela okutwi kwoye [keendunge dokuyoolola, NW ].” — Omayeletumbulo 5:1.
Osho ovalihomboli ve na okuninga ngeenge tapa holoka “oudjuu”
12. Omolwashike itashi kumwifa eshi ovalihomboli hava shakeneke omikundu?
12 Kape na ohombo ya wanenena. Ombibeli oye shi popya nokuli kutya ovo tava hombola otave ke “lietela oudjuu wopalutu.” (1 Ovakorinto 7:28) Oisho yonghalamwenyo, omauyahame, omahepeko nosho yo oinima imwe i lili otai dulu okukuma nai ekwatafano lovalihomboli. Ngeenge tapa holoka oupyakadi mohombo yeni, mu li ovalihomboli ovadiinini omwa pumbwa okukandula po omikundu deni monghedi oyo tai hafifa Jehova.
13. Ovalihomboli otava dulu okulikonakona pauhandimwe shi na sha nashike?
13 Ongahelipi ngeenge ope na oupyakadi mohombo u na sha nonghedi omo ovalihomboli hava ungaunga nookaume kavo kopahombo? Otashi pula eenghendabala da mana mo okukandula po oupyakadi wa tya ngaho. Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno oikala yokupopya monghedi tai yahameke oya kuma nai ohombo. (Omayeletumbulo 12:18) Ngaashi sha popiwa moshitukulwa sha tetekela, oikala ya tya ngaho otai dulu okunyona po ohombo. Eyeletumbulo limwe lOmbibeli ola ti: “Okukala moshilongo shi yela ku dule okukala nokuhepekwa komwalikadi e neenyamukudi.” (Omayeletumbulo 21:19) Ngeenge ou li omukainhu a hombolwa nomu na oupyakadi oo wa popiwa metetekelo, lipula kutya: ‘Mbela oikala yange ohai shi ningi shidjuu komulumenhu wange okukala e udite ouumbo ngeenge e li pwaame?’ Ombibeli otai lombwele ovashamane tai ti: “Holeni ovakainhu veni, nye inamu va [ninga] onyanya.” (Ovakolossi 3:19) U li omushamane, lipula kutya: ‘Mbela ondi na oikala yokuhenakonasha nomukainhu wange oyo tashi dulika tai mu diladilifa oku ka konga ehekeleko pamwe pe lili?’ Kashi na nee mbudi kutya osho shi li ngaho, oupyakadi wa tya ngaho kau na nande okukala elipopilo lokuya moluhaelo. Ndele oushili oo kutya oshinima sha tya ngaho otashi dulu okuningwa mohombo ou na okulinyengifa ovalihomboli va kundafane omaupyakadi va manguluka.
14, 15. Omolwashike oku ka konga ehekeleko kondje yohombo kuhe fi ekandulepo lomukundu?
14 Okukonga ehekeleko mokukala noihole kondje yohombo kashi fi ekandulepo lomukundu. Mbela okukala noihole kondje yohombo otaku twala fiyo openi? Mbela ohombo ipe ya kanghamena koihole otai ka kala ixwepo? Vamwe otashi dulika osho va kale tava diladila ngaho. Ohava tomhafana tava ti: ‘Omunhu oku na omaukwatya mawa, onghee ota ka kala kaume kopahombo muwa.’ Okutomhafana kwa tya ngaho okwa puka, molwaashi omunhu oo ta diladila ngaho ile oo ta ladipike mukwao a efe po kaume kaye kopahombo ote lifufya nota ulike kutya ina fimaneka nandenande ouyapuki wohombo. Omunhu oo ta diladila kutya okuya moihole otaku ke mu twala mohombo ixwepo ote lifufya filufilu.
15 Maria, oo a popiwa metetekelo, okwa li a diladila moule shi na ko nasha noilanduliko yonghatu oyo a li ta katuka, oyo ya li tai dulu okukwatela mo okukala ina hokiwa vali kuKalunga ile okuningifa vamwe va kale inava hokiwa vali kuYe. (Ovagalati 6:7) Maria okwa ti: “Eshi nda hovela okukonakona omaliudo ange e na sha nomulongi pamwe nomushamane wange, onda mona kutya oshi na oupu ndi imbe omulumenhu oo a mone eshiivo loshili. Ngeno okwa li twa ya menyono naye, ngeno otwa nyemateka vahapu nokupundukifa vamwe.” — 2 Ovakorinto 6:3.
Elinyengotomheno la kola lokukala omudiinini kohombo
16. Imwe yomoilanduliko yoluhaelo oilipi?
16 Ombibeli oya londwela tai ti: “Omilungu domukainhu wovanhu tadi ndoda omaadi eenyiki, nondakona yaye i nomufenhu ngaashi omaadi, ndelenee pexulilo ye a lula ngaashi oshixwa shomululu, ngaashi eongamukonda la upikwa keembinga adishe.” (Omayeletumbulo 5:3, 4) Oilanduliko yoluhaelo oiyahameka notai dulu okutwala mefyo. Imwe yomuyo ongaashi: okukala neliudo tali ku nyenyetele, omikifi odo hadi tandavele pamilele nosho yo okuyahameka omaliudo akaume kopahombo oo mudiinini. Okudiladila koilanduliko oyo oku na oku tu linyengifa tuha ninge sha osho tashi dulu oku tu twala moluhaelo nokunyona ohombo.
17. Elinyengotomheno la kola li na sha nokukala omudiinini kohombo olilipi?
17 Etomheno la fimanenena molwaashi okuhenoudiinini mohombo kwa puka omolwaashi okwa tokolwa kuJehova, oo e li Omutoti wohombo nOmushiti oo a shita ovanhu noukwatya wokudula okuya momilele. Jehova okwa popya okupitila momuprofeti Malakia, a ti: “Ohandi ka ehena kunye ndi ninge etokolo, ndele Ame handi endelele okuninga ondombwedi ndi tokole [ovanyoni vohombo, NW ].” (Malakia 3:5) Mokuulika kutya Jehova oha kala e wete keshe osho hatu ningi, Omayeletumbulo 5:21 okwa ti: “Eendjila domunhu keshe di li koshipala shOmwene, ndee Ye ota yeleke omalila aye aeshe.” Heeno, “aishe oya kala ngaho poluhaela momesho aye, kuou tu noku mu lihepaululila.” (Ovaheberi 4:13) Onghee hano, elinyengotomheno la kola li na sha nokukala ovadiinini kohombo olo okukala tu shii kutya, nonande omunhu okuye moluhaelo ndele te shi holeke nokumona oilanduliko yopalutu noyopanghalafano inini, okuhenoukoshoki kwa tya ngaho otaku nyono po ekwatafano laye naJehova.
18, 19. Oshike hatu lihongo moshiningwanima osho sha li sha kwatela mo Josef nomukainhu waPotifar?
18 Oshihopaenenwa shaJosef, omona watatekulululwa Jakob, otashi ulike kutya okukala wa hala okukala nombili naKalunga oku li elinyengotomheno li na eenghono. Potifar, oo a li elenga lomombala yaFarao, okwa li a hokwa Josef, nokwa li e mu lenga a kale elenga leumbo laye. Josef okwa li yo “e nondjelo ya wapala noshipala shiwa,” nomolwaasho omukainhu waPotifar okwa li e mu haluka. Omukainhu oo okwa li ha kondjifa Josef efiku keshe vaye momilele, ndele Josef okwe shi anya filufilu. Oshike mbela sha li she linyengifa Josef a anye okuya moluhaelo nomukainhu waPotifar? Ombibeli oya ti: “[Josef] okwa anya ndee ta ti komwalikadi womwene waye: Tala, omwene wange . . . ina kelela nge sha, kakele kaave, osheshi oove omwalikadi waye. Ndi dule ngahelipi okuninga owii u fike opo nokunyona kuKalunga?” — Genesis 39:1-12.
19 Nonande Josef ka li a hombola, okwa li a diinina oukoshoki waye wopaenghedi mokwaanya okuya moluhaelo nomukainhu waumwe. Omayeletumbulo 5:15 otaa lombwele ovalumenhu ovo va hombola taa ti: “Nwa omeva omomufima woye mwene naa taa kunguluka mondungu yoye mwene.” Lungameni muha kokelwe moihole kondje yohombo. Kendabaleni neenghono adishe okupameka ekwatafano leni lopahombo nokupongolola po oupyakadi keshe tamu shakeneke mohombo yeni. Heeno, ‘nyakukilweni ovakainhu veni vomounyasha.’ — Omayeletumbulo 5:18.
[Efano pepandja 12]
Shinyikifa oluhodi, okulonga pamwe kwovanhu voukashike kookanhu wa yoolokafana, okwe shi ninga shipu okuhovela oihole koilonga
[Efano pepandja 14]
Owe lihonga shike?
• Ongahelipi Omukriste ta dulu okuya moihole kondje yohombo nopehe na oku shi didilika?
• Oinima ilipi tai dulu oku tu kwafela tuha ye moihole kondje yohombo?
• Ovalihomboli ove na okuninga po shike ngeenge pa holoka oupyakadi mohombo yavo?
• Elinyengotomheno la kola li na sha nokukala omudiinini kohombo olilipi?