Owa nyona mbela komhepo iyapuki?
“Oku nomatimba oo okufya.” — 1 JOHANNES 5:16.
1, 2. Otu shi shii ngahelipi kutya omunhu ota dulu okunyona komhepo iyapuki yaKalunga?
OMUKAINHU umwe muNdowishi okwa ti: “Onda kala efimbo lile handi lipula kutya onda nyona komhepo iyapuki.” Omukainhu oo okwa kala e udite ngaho nonande oha longele Kalunga. Mbela Omukriste ota dulu ngoo shili okunyona komhepo iyapuki yaKalunga?
2 Heeno, oshi na oupu Omukriste a nyone komhepo iyapuki yaJehova. Jesus Kristus okwa ti: “Okeshe tuu etimba nesheko ovanhu tave li diminwa po, ndele okusheka Omhepo Iyapuki itaku diminwa po.” (Mateus 12:31) Ombibeli otai tu londwele tai ti: “Ngenge hatu nyono owina nande twa shiiva oshili, itapa kala vali eyambo molwomatimba, ndelenee eteelelo letokolo alike la tilifa.” (Ovaheberi 10:26, 27) Omuyapostoli Johannes naye okwa shanga a ti: “Oku nomatimba oo okufya.” (1 Johannes 5:16) Ndele mbela omunhu oo a nyona sha kwata moiti oye e na okuufa kutya okwa nyona ‘etimba lokufya’?
Omunhu oku na okulivela ombedi opo a diminwe po
3. Ngeenge omunhu okwa nyika oluhodi neenghono omolwenyono laye, otashi dulika tashi ulike shike?
3 Jehova omuyuki noye Omutokoli a shiya ko. Onghee hano, atusheni otu na okulihokolola kuye. (Genesis 18:25; Ovaroma 14:12) Jehova oye ha ufa kutya otwa nyona enyono olo itali dulu okudiminwa po, nota dulu oku tu kufa omhepo yaye. (Epsalme 51:13) Ndele ngeenge omunhu okwa kala a nyika oluhodi neenghono omolwenyono laye, oshi na oupu e livela ombedi shili. Ndele mbela elivelombedi lashili oshike?
4. (a) Okulivela ombedi otashi ti shike? (b) Ehekeleko lilipi hatu mono mEpsalme 103:10-14?
4 Okulivela ombedi otashi ti okulundulula oikala yetu i na sha nomanyono oo twa ningile ile hanga tu ninge. Omunhu e livela ombedi oha kala a nyika oluhodi ile e lipe oushima omolwenyono laye noha efa po okunyona. Ngeenge otwa li twa nyona enyono la kwata moiti notwa katuka eenghatu opo tu ulike kutya otwe livela ombedi shili, ohatu dulu okuhekelekwa keendjovo domupsalme odo tadi ti: “[Jehova] ite tu ningile eshi sha yeleka omatimba etu, ndee ite tu alulile shi fike powii wetu; ndelenee apa pe fike oule weulu kombada yedu, opo ope fike yo ounene wouwanghenda waye kombada yaava have mu tila; ngaashi oushilo nouninginino u lili kokule, osho Ye ha ehenifa [omanyono] etu kokule nafye; ngaashi xe ta file ounona vaye onghenda, Omwene osho ha file onghenda ava have mu tila. Osheshi Oye ta shiiva oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu.” — Epsalme 103:10-14.
5, 6. Tumbula oshitwa sha fimana osho shi li mu 1 Johannes 3:19-22, ndele to yelifa eityo leendjovo odo.
5 Ohatu dulu yo okuhekelekwa keendjovo domuyapostoli Johannes odo tadi ti: “Opo tuu opo hatu lidimbulukwa nokutya, ofye ovomoshili nohatu tulumukifa omutima wetu koshipala shaye, osheshi omutima wetu ngenge tau tu hokololifa, Kalunga Oye e dule omutima wetu, noinima aishe oku i shii. Ovaholike, omutima wetu ngenge itau tu hokololifa, opo otu [na omukumo okweehena, OB-1986] koshipala shaKalunga, nokeshe tuu eshi hatu shi indile, ohatu shi pewa kuye, osheshi ofye ohatu diinine oipango yaye nohatu longo eshi hashi mu wapalele.” — 1 Johannes 3:19-22.
6 ‘Ohatu lidimbulukwa nokutya, ofye ovomoshili’ molwaashi otu na ohole youmwainafana nohatu henuka okunyona. (Epsalme 119:11) Ngeenge ohatu lihokololifa omolwetomheno lonhumba, oshiwa okudimbuluka kutya ‘Kalunga oku dule omutima wetu, noinima aishe oku i shii.’ Jehova ohe tu file onghenda molwaashi oku shii kutya ‘otu hole ovamwatate nohole ihe na oihelele,’ noku shii yo kutya ohatu kondjifa oulunde noku wete kutya ohatu kendabala okulonga ehalo laye. (1 Petrus 1:22) Omitima detu itadi ke tu “hokololifa” ngeenge otwa kala twe lineekela Jehova, tu na ohole youmwainafana noitatu nyonene owina. Ohatu ka kala tu na “omukumo okweehena koshipala shaKalunga” okupitila meilikano note ke tu nyamukula molwaashi ohatu dulika koipango yaye.
Oihopaenenwa yavamwe ovo va li va nyona komhepo iyapuki
7. Oshike hashi ufa kutya omunhu oo a nyona ota dulu okudiminwa po ile hasho?
7 Omanyono elipi ihaa diminwa po? Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, natu ka konakoneni oihopaenenwa yonhumba yOmbibeli. Okukonakona oihopaenenwa oyo otaku ke tu hekeleka ngeenge otwe livela ombedi omolwenyono la kwata moiti ndele otwa nyika oluhodi neenghono natango. Ohatu ka mona yo kutya enyono olo omunhu a nyona halo ashike tali ufa kutya ota diminwa po ile hasho, ndele ponhele yaasho, elinyengotomheno laye, oikala yomutima nosho yo kutya osha enda ngahelipi opo a nyone otai ka ufa yo kutya ota diminwa po ile hasho.
8. Ovawiliki vamwe vomalongelokalunga Oshijuda vomefelemudo lotete ova li va nyona ngahelipi komhepo iyapuki?
8 Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda vomefelemudo lotete, ovo va li va pataneka Jesus Kristus neenghono, ova li va nyona komhepo iyapuki. Ova li va mona nghee omhepo yaKalunga tai longo muJesus eshi a li ta longo oikumwifilonga oyo ya li tai fimanekifa Xe. Ndele nande ongaho, ovatondi vaKristus ovo ova ti kutya okwa li ta longifa eenghono daSatana Ondiaboli. Jesus okwa popya kutya ovo va li tava sheke omhepo iyapuki yaKalunga ova li va nyona enyono olo itali dulu okudiminwa po mounyuni ou “nomwa winya tau uya.” — Mateus 12:22-32.
9. Okusheka otashi ti shike, na Jesus okwa popya shike shi na sha nako?
9 Okusheka otashi ti okulundila vamwe noku va ula nai. Okusheka omhepo iyapuki osha faafana nokusheka Kalunga, molwaashi Kalunga oye Odjo yomhepo iyapuki. Ngeenge omunhu ohe livondo okupopya omapopyo taa sheke omhepo iyapuki nopehe na okulivela ombedi, ita ka diminwa po. Eendjovo daJesus odo tadi ti kutya ovo tava sheke omhepo iyapuki itava diminwa po otadi ulike kwaavo tava pataneke owina okulonga kwomhepo iyapuki yaKalunga. Ovafarisai ova li va mona nghee omhepo yaJehova ya li tai longo muJesus, ndele ova ti kutya okwa li ta longo keenghono dOndiaboli. Hano osha yela kutya, ova li va nyonena owina komhepo iyapuki. Onghee hano, Jesus okwa ti: “Ou ta sheke Omhepo Iyapuki, oye ke nekufilo lomatimba fiyo alushe, osheshi ye oku na oushima wetimba laalushe.” — Markus 3:20-29.
10. Omolwashike Jesus a ti kutya Judas “omona wekano”?
10 Diladila yo shi na sha naJudas Iskariot, oo a li a longa okuhenouyuki eshi a li ha vake oimaliwa mokakutu oko a li e lineekelelwa. (Johannes 12:5, 6) Konima yefimbo, Judas okwa li a ya kovapangeli Ovajuda ndele ta unganeke a kengelele Jesus ye ta pewa oisilveri 30. Konima yokukengelela Jesus okwa li a nyika oluhodi neenghono, ndele kali nande e livela ombedi omolwokunyonena owina kwaye. Onghee hano, Judas ita ka nyumuka, nomolwaasho Jesus okwa ti kutya Judas “omona wekano.” — Johannes 17:12; Mateus 26:14-16.
Oihopaenenwa yovanhu ovo va li inava nyona komhepo iyapuki
11-13. Ohamba David oya li ya nyona ngahelipi naBatseba, nehekeleko lilipi hatu dulu okumona monghedi oyo Kalunga a li a ungaunga navo?
11 Ovakriste ovo va hokolola omanyono avo a kwata moiti nova kwafelwa pamhepo kovakulunhuongalo otashi dulika omafimbo amwe va kale va nyika oluhodi omolwokulipula shi na sha naashi va li va nyona omhango yaKalunga mefimbo la pita. (Jakob 5:14) Ngeenge otu udite oluhodi pauhandimwe omolwenyono la pita, ohatu dulu okumona ouwa mokukonakona osho Omishangwa tadi ti shi na sha naavo va li va nyona ndele tava diminwa po.
12 Ohamba David oya li ya nyona sha kwata moiti pamwe naBatseba omukainhu waUria. Fimbo David a li kombada yonduda, okwa li a mona omukainhu oo muwa te liwapaleke, nokwe mu ifanifa kombala yaye ndele ta nangala naye. Konima yefimbo, David okwa li a shiivifilwa kutya Batseba okwa ninga oufimba. Opo nee David okwa li a pangela omhangela opo Uria a ye ngeno keumbo ye a ka nangale nomukainhu waye opo David a holeke enyono laye. Eshi omhangela oyo ya ponya, okwa li a unganeka opo Uria a dipawe molwoodi. Konima yefimbo, Batseba okwa ka ninga omukulukadi waDavid ndele te mu dalele okaana oko ka ka fya. — 2 Samuel 11:1-27.
13 Jehova oye a li a ungaunga noshikoya shaDavid naBatseba. Jehova okwa li a dimina po David, tashi dulika a tala kelivelombedi laye notashi dulika a diladila yo kehangano li na sha nOuhamba olo a li a ninga naye. (2 Samuel 7:11-16; 12:7-14) Osha yela yo kutya Batseba okwa li e livela ombedi, molwaashi okwa li a pewa oufembanghenda wokuninga ina yohamba Salomo nosho yo inakulululwa yaJesus Kristus. (Mateus 1:1, 6, 16) Ngeenge otwa nyona, oshiwa okudimbuluka kutya Jehova oha didilike oikala yetu yelivelombedi.
14. Oshinima shi na sha naManasse otashi ulike ngahelipi kutya Jehova oha dimine po ovanhu omanyono a kwata moiti?
14 Ohatu dulu yo okumona kutya Jehova oha dimine po ovanhu omanyono a kwata moiti ngeenge hatu tale koshinima shi na sha naManasse, ohamba yaJuda. Manasse okwa li a nyona koshipala shaJehova. Okwa li a tungila Baal oaltari, ndele te linyongamene “moipafi yeengudu adishe dokeulu,” nokwa li nokuli a tungila oikalunga eealtari moihale ivali yotembeli. Okwa li ha endifa ovana vaye momundilo, a xwaxwameka oumhulile, nokwa li a ningifa ovakalimo vomuJuda novomuJerusalem ‘va nyone unene ve dule okunyona kwoiwana oyo Omwene a hanauna po komesho yaIsrael.’ Ka li a dulika komalondwelo oo a li a yandjwa kovaprofeti vaKalunga. Xuuninwa, ohamba yOvaassiria oya li ya twala Manasse moukwatwa. Ndele ofimbo Manasse a li moukwatwa, okwa li e livela ombedi ndele ta kala ta ilikana nelininipiko kuKalunga, na Kalunga okwa li e mu dimina po ndele te mu alulile kouhamba waye muJerusalem, omo a ka xumifa komesho elongelokalunga lashili. — 2 Omafimbo 33:2-17.
15. Oshiningwanima shilipi shi na sha nomuyapostoli Petrus tashi ulike kutya Jehova oha dimi po ‘omatimba mahapu’?
15 Omafelemido konima yaManasse, omuyapostoli Petrus okwa li a nyona sha kwata moiti eshi a li e lidimbika Jesus. (Markus 14:30, 66-72) Ndele nande ongaho, Jehova oo ha dimi po ‘omatimba mahapu,’ okwa li a dimina po Petrus. (Jesaja 55:7) Omolwashike Jehova a li a dimina po Petrus? Omolwaashi Petrus okwa li e livela ombedi shili. (Lukas 22:62) Opa li pe na oumbangi wa yela oo tau ulike kutya Jehova okwa li a dimina po Petrus, molwaashi konima yomafiku 50 mefiku lOpentekoste, Petrus okwa li a pewa oufembanghenda wokuyandja oundombwedi nouladi kombinga yaJesus. (Oilonga 2:14-36) Mbela ope na etomheno lonhumba olo tali tu ningifa tu kale twa limbililwa kutya pamwe Kalunga ita ka dimina po Ovakriste vokunena ovo ve livela ombedi shili? Omupsalme okwa imba a ti: “Omwene, ngenge to konenene omawii, Omwene, olyelye ta kala po? Ndelenee puove ope nekufilo.” — Epsalme 130:3, 4.
Osho tashi kwafele omunhu aha kale unene a tila kutya pamwe okwa nyona komhepo iyapuki
16. Kalunga ohe tu dimine po pakanghameno lashike?
16 Oihopaenenwa oyo twa kundafana moutendo va tetekela oi na oku tu kwafela tuha kale hatu lipula nongeenge otwa nyona komhepo iyapuki. Oihopaenenwa oyo otai ulike kutya Jehova oha dimine po ovanyoni ovo ve livela ombedi. Osha fimanenena okukala hatu ilikana kuKalunga nomutima aushe. Ngeenge otwa nyona, ohatu dulu okwiilikana kuJehova tu diminwe po pakanghameno lekuliloyambo laJesus, lefilonghenda laJehova, lokuhawanenena kwetu oko twa fyuulula nosho yo pakanghameno londjokonona yoilonga yetu youdiinini. Ohatu dulu okupula Jehova e tu dimine po tu na elineekelo kutya ote ke shi ninga omolwolune laye inali longelwa. — Ovaefeso 1:7.
17. Omunhu oku na okuninga po shike ngeenge okwa nyona nokwa pumbwa ekwafo lopamhepo?
17 Ongahelipi ngeenge omunhu okwa nyona ndele ita dulu okwiilikana molwaashi enyono laye ola nyona po ekwatafano laye naJehova? Omuhongwa Jakob okwa shanga shi na sha nonghalo ya tya ngaho a ti: “[Omunhu a tya ngaho] na ifane ovakulunhu veongalo, ndele vo nave mu ilikanene ndele nave mu vaeke omaadi medina lOmwene. Neilikano leitavelo otali xupifa omunaudu, Omwene note mu yambukifa po, ndele ngenge okwa hangika a tula etimba, otae mu kufilwa po.” — Jakob 5:14, 15.
18. Omolwashike omunhu oo a nyona ta dulu okudiminwa po nonande okwa kondwa mo meongalo?
18 Ngeenge omunyoni wonhumba ine livela ombedi nokwa kondwa mo meongalo, inashi hala okutya okwa nyona enyono olo itali dulu okudiminwa po. Paulus okwa shanga shi na sha nomuvaekwa oo a li a nyona ndele ta kondwa mo meongalo lOmukorinto a ti: “Ehandukilo olo e li mona kuvahapu, ola wana; osho hano kombinga ikwao mu noku mu dimina po vali noku mu hekeleka, opo a ha ningine moluhodi unene.” (2 Ovakorinto 2:6-8; 1 Ovakorinto 5:1-5) Opo omunyoni a kale vali e na ekwatafano naJehova, okwa pumbwa okutambula ko ekwafo lopamhepo lovakulunhuongalo Ovakriste nokuulika kutya okwe livela ombedi shili. Oku na ‘okwiimika oiimati yelidilululo.’ — Lukas 3:8.
19. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu li “nawa meitavelo”?
19 Oshike tashi dulu okuningifa omunhu a kale e udite a nyona komhepo iyapuki? Otashi dulika shi etifwe kokulipula unene ile kokuhenoukolele palutu nopamadiladilo. Monghalo ya tya ngaho, omunhu okwa pumbwa okukala ha ilikana a mana nokukala ha fuwa sha wana. Inatu efa nandenande Satana e tu teye omukumo opo tu efe po okulongela Kalunga. Molwaashi Jehova iha hokwa efyo lomukolokoshi, osha yela kutya iha hafele okukanifa umwe womovapiya vaye. Onghee hano, ngeenge otwa tila kutya pamwe otwa nyona komhepo iyapuki, natu twikile okulipalula nEendjovo daKalunga, mwa kwatelwa omatukulwa taa hekeleke ngaashi oo ta hangwa mOmapsalme. Otwa pumbwa okutwikila okukala hatu kala pokwoongala nosho yo okukufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba. Osho otashi ke tu kwafela tu kale tu li “nawa meitavelo” noitatu ka kala twa tila kutya pamwe otwa nyona enyono itali dulu okudiminwa po. — Titus 2:2.
20. Omapulo elipi taa dulu okukwafela omunhu a mone kutya ina nyona komhepo iyapuki?
20 Keshe oo a tila kutya pamwe okwa nyona komhepo iyapuki ota dulu okulipula pauhandimwe kutya: ‘Mbela onda sheka omhepo iyapuki? Mbela onde livela ngoo shili ombedi omolwenyono lange? Mbela onda itavela ngoo kutya Kalunga oha dimine po? Mbela ondi li omushunimonima oo ina hala vali ouyelele wEendjovo daKalunga?’ Otashi dulika oohandimwe va tya ngaho tava ka mona kutya inava sheka omhepo iyapuki yaKalunga nokave fi ovashunimonima. Otava ka mona yo kutya ove livela ombedi nova itavela kutya Jehova oha dimine po. Ngeenge osho ngaho, inava nyona komhepo iyapuki yaJehova.
21. Omapulo elipi taa ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
21 Inatu pepelelwa tuu okukala tu shii kutya inatu nyona komhepo iyapuki! Moshitukulwa tashi landula ohatu ka kundafana omapulo amwe e na sha nomhepo iyapuki. Pashihopaenenwa ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela ohandi wilikwa ngoo shili komhepo iyapuki yaKalunga? Oshiimati shayo oshi liwetikile ngoo monghalamwenyo yange?’
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike hatu dulu okutya omunhu ota dulu okunyona komhepo iyapuki?
• Okulivela ombedi otashi ti shike?
• Oolyelye va li va nyona komhepo iyapuki eshi Jesus a li kombada yedu?
• Ongahelipi hatu dulu okufinda oumbada wokukala twa tila kutya pamwe otwa nyona enyono itali dulu okudiminwa po?
[Efano pepandja 8]
Nonande Petrus okwa li e lidimbika Jesus, kali a nyono enyono itali dulu okudiminwa po