Jesus Kristus okwa li omutumwa munenenene
“Onda dja kuye, ndele Ye okwa tuma nge.” — JOH. 7:29.
1, 2. Omutumwa oshike, nolyelye e li Omutumwa munenenene?
OHO diladila kushike ngeenge to udu oshitya “omutumwa”? Ovanhu vamwe ohava diladila kovatumwa vOukwakriste, ovo vahapu vomuvo have lidopo moinima yopapolitika noyopamaxupilo yomoilongo omo ve li. Ndelenee u li umwe womEendombwedi daJehova, otashi dulika ho diladila kovatumwa ovo hava tumwa kOlutuwiliki va ka udife onghundana iwa koilongo i lili noku lili kongonga yedu. (Mat. 24:14) Ovatumwa va tya ngaho ohava longifa nehalo liwa efimbo lavo neenghono davo opo va longe oshilonga sha fimana shokukwafela ovanhu va ehene popepi naJehova Kalunga nova kale ve na ekwatafano le likalekelwa naye. — Jak. 4:8.
2 Olyelye Omutumwa munenenene? Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “ovaevangeliste” mOvaefeso 4:11 otashi dulu yo okutolokwa “ovatumwa,” ovanhu ovo hava tumwa va ka kale ovaudifi vevangeli koitukulwa oko inaku udifilwa nale. Nonande Jehova oku li Omuevangeliste ile Omuudifi wonghundana iwa munenenene, itaku dulu okutiwa kutya oku li Omutumwa munenenene molwaashi kape na oo a li e mu tuma nande onale. Jesus Kristus okwa popya shi na sha naXe womeulu a ti: “Onda dja kuye, ndele Ye okwa tuma nge.” (Joh. 7:29) Jehova okwa li a tuma Omona waye ewifa kombada yedu omolwohole inene yokuhola ovanhu. (Joh. 3:16) Otaku dulu okutiwa kutya Jesus oye Omutumwa munenenene, molwaashi okwe uyile yo kombada yedu opo a ‘hepaulule oshili.’ (Joh. 18:37) Okwa li a pondola neenghono mokuudifa onghundana iwa yOuhamba nohatu dulu natango okumona ouwa momahongo oo a li a honga. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okutula moilonga onghedi yaye yokuhonga ngeenge tu li moukalele, kutya nee otu li ovatumwa ile hasho.
3. Ohatu ka konakona omapulo elipi?
3 Okutala konghandangala oyo Jesus a dana e li omuudifi wOuhamba, otashi dulika tu lipule kutya: Jesus okwa li a shakeneka eenghalo da tya ngahelipi eshi a li kombada yedu? Omolwashike onghedi yaye yokuhonga ya li ya pondola? Oshike sha li she mu kwafela a pondole moukalele?
Eshi Jesus a li e uya okuudifa kombada yedu, okwa li e shi ninga nehalo liwa
4-6. Jesus okwa li e na okuninga omalunduluko elipi eshi a li kombada yedu?
4 Kunena, ovatumwa nosho yo Ovakriste vamwe ovo va ka longa koitukulwa oko ku na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba otashi dulika va pumbwa okwiikilila nokutambula ko onghedi yokukalamwenyo i li paunafangwa yomoitukulwa omo ve li. Diladila ashike nghee onghalo yaJesus eshi a li kombada yedu ya li ya yooloka ko kwaayo yomeulu, omo a kala naXe mokati kovaengeli ovo hava longele Jehova nomalinyengotomheno a yuka! (Job 1:6; 2:1) Kapa li tuu eyooloko linene okukala mokati kovanhu inava wanenena mounyuni wa nyonauka! (Mark. 7:20-23) Jesus okwa li e na nokuli okuungaunga nomhepo yefiyafanepo oyo ya li mokati kovahongwa vaye ovo va li ookaume kaye kopofingo. (Luk. 20:46; 22:24) Ndele nande ongaho, okwa li a ungaunga nonghalo keshe oyo a li a shakeneka kombada yedu monghedi ya wanenena.
5 Jesus ka li ha popi elaka lovanhu pashikumwifilonga, ndele okwa li e li lihonga eshi a li okaana. Ka li tuu a ninga elunduluko linene okudja eshi a li ha wilike ovaengeli meulu! Eshi Jesus a li kombada yedu okwa li ha popi elaka limwe ‘lomomalaka ovanhu.’ Elaka olo ola li la yooloka ko filufilu ‘komalaka ovaengeli.’ (1 Kor. 13:1) Ndelenee okwa li ha popi eendjovo diwa kuhe na vali. — Luk. 4:22.
6 Natu tale yo vali keenghalo dimwe omo onghalo yaJesus ya li ya lunduluka neenghono eshi a li kombada yedu. Nonande Jesus ka li a fyuulula oulunde kuAdam, okwa li a ninga omunhu ngaashi ovo va ka ninga ‘ovamwaxe’ ile ovashikuli vaye ovavaekwa. (Lesha Ovaheberi 2:17, 18.) Moufiku waxuuninwa wokukalamwenyo kwaye kombada yedu, ka li a pula Xe yomeulu a tume “ovaengeli ve dule eengudu da kula omulongo nambali.” Ndele diladila ashike keengudu dovaengeli odo a li ha wilike, e li Mikael omweengeli Omukulunhu. (Mat. 26:53; Jud. 9) Nonande Jesus okwa li a longa oikumwifilonga, ka li a longa shihapu kombada yedu shi dulife pwaasho a li ta dulu okulonga meulu.
7. Ovajuda ova li hava tale ko ngahelipi Omhango?
7 Fimbo Jesus a li i ne uya kombada yedu, eshi a li “Ondjovo,” otashi dulika oye a li Omupopikalelipo waKalunga oo a li a wilika Ovaisrael eshi va li mombuwa. (Joh. 1:1; Ex. 23:20-23) Ndelenee Ovaisrael ova li va ‘pewa omhango, ve i pewifwa ovaengeli, ndele inave i diinina.’ (Oil. 7:53; Heb. 2:2, 3) Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda vomefelemudo lotete kava li va uda ko eityo lOmhango. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nomhango yEshabata. (Lesha Markus 3:4-6.) Ovanongo vomishangwa nOvafarisai ova li va “efa oinenenima yomomhango ouyuki nefilonghenda noudiinini.” (Mat. 23:23) Ndele nande ongaho, Jesus ka li a efa oku va udifila oshili.
8. Omolwashike Jesus ta dulu oku tu kwafela?
8 Jesus okwa li ha longo oilonga yaye nehalo liwa. Okwa li e linyengifwa kohole yokuhola ovanhu nokwa li a halelela oku va kwafela. Okwa li alushe e na ehalo okuudifa evangeli. Molwaashi Jesus okwa kala omudiinini kuJehova fimbo a li kombada yedu, “okwa ninga omuwanifi wexupifo laalushe kuaveshe ava tava dulika kuye.” Kakele kaasho, “eshi a yahamekwa nokwa hongaulwa, ota dulu okukwafa ava tava hongaulwa,” ngaashi fye. — Heb. 2:18; 5:8, 9.
Jesus okwa li omuhongi a deulwa nawa
9, 10. Edeulo lilipi Jesus a li a mona ofimbo ine uya kombada yedu?
9 Kunena, Olutuwiliki oha li unganeke opo Ovakriste ovo tava tumwa ve li ovatumwa va deulwe ofimbo inava tumwa moukalele. Mbela Jesus Kristus okwa li ngoo a deulwa? Heeno, ndele ka li a fikola keefikola doshirabbi fimbo ina vaekwa a ninge Messias, noka li a hongwa kovawiliki vomalongelokalunga va tumbala. (Joh. 7:15; yelekanifa Oilonga 22:3.) Hano omolwashike Jesus a li a wana okuhonga?
10 Nonande Jesus okwa li a hongwa kuina, Maria, nosho yo kuxe omutekuli, Josef, okwa li a deulwa kuJehova monghedi ya denga mbada shi na sha noukalele waye. Jesus okwa popya shi na sha nedeulo olo a li a pewa kuXe, a ti: “Inandi popya muame mwene, ndele Tate ou a tuma nge, Ye okwa pa nge oshipango eshi ndi noku shi popya naashi ndi noku shi tonga.” (Joh. 12:49) Didilika kutya Jesus okwa li a pewa omalombwelo okondadalunde e na sha naasho a li e na okuhonga. Nopehe na omalimbililo, fimbo Jesus ine uya kombada yedu okwa kala efimbo lile ha pwilikine komalombwelo aXe. Mbela openi vali a li ta dulu okumona edeulo la denga mbada la tya ngaho?
11. Jesus okwa li a hopaenena ngahelipi oikala yaXe monghedi omo a li a ungaunga novanhu?
11 Jesus okwa kala e na ekwatafano lopofingo naXe okudja pokushitwa kwaye. Fimbo a li ine uya kombada yedu, okwa li a didilika nghee Kalunga ha tale ko ovanhu mokutala kunghee a li ta ungaunga navo. Jesus okwa li a hopaenena ohole yaKalunga yokuhola ovanhu nokwa li a dula okupopya e li ounongo wa nhupekwa a ti: “Nda nyakukilwa ovana vovanhu.” — Omayel. 8:22, 31.
12, 13. (a) Jesus okwe lihonga shike eshi a li a mona nghee Xe a li ha ungaunga nOvaisrael? (b) Jesus okwa li a longifa ngahelipi edeulo olo a li a pewa?
12 Edeulo olo Jesus a li a mona ola li la kwatela mo okutala nghee Xe a kala ta ungaunga neenghalo didjuu. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nanghee Jehova a li a ungaunga nOvaisrael ovo va li ihava dulika. Nehemia 9:28 ota ti: “Shamha va mona etulumuko, va ninga vali owii koshipala shoye [Jehova], ndele Ove we va yandja momake ovatondadi vavo, vo ve va pangele. Vo eshi ve ku ifana vali, Ove we va uda meulu, ndele [omolwefilonghenda] loye we va xupifa luhapu.” Eshi Jesus a kala ta tale Jehova nokulonga pamwe naye, oshe mu kwafela a kale ha udile olukeno ovanhu ovo a li ta udifile. — Joh. 5:19.
13 Jesus okwa li a longifa edeulo olo a li a pewa mokuungaunga novahongwa vaye nolukeno. Oufiku oo wa tetekela efyo laye, ovayapostoli aveshe ovo a kala e hole unene ‘ova li ve mu fiya po, ndele tava i onhapo.’ (Mat. 26:56; Joh. 13:1) Omuyapostoli Petrus okwa li e lidimbika nokuli Kristus lwoikando itatu. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a pa ovayapostoli vaye omhito va alukile kuye. Jesus okwa li a lombwela Petrus a ti: “Ame onde ku ilikanena eitavelo loye li ha dime mo muove. Ndele ove ngenge wa aluka, pameka oovakweni.” (Luk. 22:32) ‘Ovayapostoli novaprofeti’ ovo ekanghameno oko kwa tungilwa Israel shopamhepo, nomamanya omakanghameno ekuma laJerusalem Shipe oku na omadina ovayapostoli 12 ovadiinini vOdjona, Jesus Kristus. Fiyo okunena, Ovakriste ovavaekwa pamwe noovakwao ‘veedi dimwe’ otave shi endifa nawa ve li ehangano lokuudifa Ouhamba koshi yeke laKalunga li na eenghono noyewiliko lOmona waye omuholike. — Ef. 2:20; Joh. 10:16, OB-1986; Eh. 21:14.
Nghee Jesus a li a honga ovashikuli vaye
14, 15. Omeenghedi dilipi omahongo aJesus a li a yooloka ko kwaao ovanongo vomishangwa nOvafarisai?
14 Jesus okwa li a longifa ngahelipi edeulo olo a li a mona mokuhonga ovashikuli vaye? Ngeenge hatu yelekanifa omahongo aJesus naao ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda, otu wete kutya onghedi yaJesus yokuhonga oya li ya denga mbada. Ovanongo vomishangwa nOvafarisai ova li va “hekula eendjovo daKalunga eenghono omolweenghulunghedi” davo. Mepingafano naasho, Jesus ka li a popya osho shaye mwene ndele okwa li alushe ha hongo eendjovo daKalunga. (Mat. 15:6; Joh. 14:10) Nafye otwa pumbwa okuhopaenena Jesus moshinima osho.
15 Ope na vali oshinima shimwe osho sha li sha yoolola ko Jesus filufilu kovawiliki vomalongelokalunga. Jesus okwa li a popya shi na sha novanongo vomishangwa nosho yo Ovafarisai a ti: “Keshe osho tave shi mu lombwele, shi ningeni nye mu shi diinine; ndele inamu hopaenena oilonga yavo, osheshi ovo tava lombwele, ndele itava longo sha.” (Mat. 23:3) Jesus okwa li ha tula moilonga osho a li a honga. Natu ka taleni koshihopaenenwa shimwe osho tashi ulike oushili u na sha naasho.
16. Omolwashike hatu dulu okutya Jesus okwa li ha kala metwokumwe neendjovo daye odo di li muMateus 6:19-21?
16 Jesus okwa li a ladipika ovahongwa vaye ve ‘liongelele omamona meulu.’ (Lesha Mateus 6:19-21.) Mbela Jesus okwa li ha kala metwokumwe nekumaido olo? Heeno, nomolwaasho a li a dula okupopya ta ti: “Eembadje odi na omakwena, needila dokeulu odi na oihadi, ndelenee Omona wOmunhu ke na apa ta wilike omutwe waye.” (Luk. 9:58) Jesus okwa li e na onghalamwenyo i li paunafangwa. Okwa li a pitifa komesho oilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba, nokwa li a ulika kutya otashi ti shike okukala uhe na oisho oyo hai etifwa kokulituvikilila omamona kombada yedu. Jesus okwa li a ulika kutya oshi na ouwa okulituvikilila omamona meulu, “omo eenhwishi ile oilemo ihai nyonauna namu ovalunga ihava fe ndee itava vake.” Oho dulika ngoo kekumaido laJesus li na sha nokulituvikilila omamona meulu?
Omaukwatya oo a li a ningifa Jesus a kale e holike kovanhu
17. Omaukwatya elipi a li a ningifa Jesus a kale omuudifi wevangeli a denga mbada?
17 Omaukwatya elipi a li a kwafela Jesus a kale omuudifi wevangeli a denga mbada? Oshinima shimwe osho sha li sha ningifa Jesus a kale omuudifi wevangeli a denga mbada osho etaleko laye li na sha novanhu ovo a li a kwafela. Amwe omomaukwatya mawa aJehova oo Jesus a li a ulika oo elininipiko, ohole nosho yo olukeno. Natu ka tale nghee omaukwatya oo a li a nanena ovanhu vahapu kuJesus.
18. Omolwashike hatu dulu okutya Jesus okwa li omulininipiki?
18 Eshi Jesus a li a tambula ko oshinakuwanifwa shokuuya kombada yedu, okwa li e “lidula Ye mwene nokwa djala olupe lomupika nokufafana novanhu.” (Fil. 2:7) Kungaho, okwa li e lininipika noka li a dina ovanhu. Kakele kaasho, Jesus ka li ha ula ovanhu kutya: ‘Omu na okupwilikina kwaame molwaashi onda dja meulu.’ Mepingafano noomessias voipupulu ovo va li have litade, Jesus ka li he litadele onghandangala yaye e li Messias. Omafimbo amwe, okwa li ha kelele ovanhu vaha lombwele vamwe kutya oye lyelye ile shi na sha naasho a longa. (Mat. 12:15-21) Jesus okwa li a hala ovanhu va ninge etokolo loku mu landula she likolelela kwaasho va mona vo vene. Ovahongwa vaye ova li va tuwa omukumo shili eshi a li ina teelela va kale ngaashi ovaengeli va wanenena ovo a li ha kala navo meulu.
19, 20. Jesus okwa li e linyengifwa ngahelipi kohole nokolukeno opo a kwafele ovanhu?
19 Jesus Kristus okwa li yo ha ulikile ovanhu ohole, oyo i li oukwatya wa tongomana waXe yomeulu. (1 Joh. 4:8) Ohole oya li ye mu linyengifa a honge ovanhu. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nanghee a li e uditile omupangeli umwe omunyasha. (Lesha Markus 10:17-22.) Jesus okwa li e ‘mu tala nokwe mu hokwa’ nokwa li a hala oku mu kwafela, ndele omupangeli oo omunyasha ka li a hala okufiya po omaliko aye mahapu opo a ninge omushikuli waye.
20 Amwe omomaukwatya aJesus a tongomana okwa kwatela mo olukeno. Ovanhu ovo va li va pwilikina komahongo aJesus ova li va wililwa po komaupyakadi, ngaashi ashike ovanhu aveshe inava wanenena. Molwaashi Jesus okwa li e shii kutya ovanhu ove li monghalo ya tya ngaho, okwa li he va udile olukeno ngeenge a li te va hongo. Pashihopaenenwa, pomhito imwe ye novayapostoli vaye ova li ve lipyakidila neenghono noka va li nokuli ve na omhito yokulya. Ndele mbela Jesus okwa li a ninga po shike eshi a mona ongudu yovanhu ye mu ongalela? ‘Okwa li e va udila olukeno, osheshi ova li va fa eedi dihe na omufita, ndele okwa hovela oku va longa oinima ihapu.’ (Mark. 6:34) Jesus okwa li a didilika kutya ovanhu ovo va li puye ova li monghalo i etifa onghenda nomolwaasho okwa li a longifa eenghono daye moku va honga nokulonga oikumwifilonga opo e va kwafele. Ovanhu vamwe ova li va nanwa komaukwatya aye mawa, ve linyengifwa keendjovo daye ndele tava ningi ovahongwa vaye.
21. Ohatu ka kundafana shike moshitukulwa tashi landula?
21 Moshitukulwa tashi landula, ohatu ke lihonga shihapu natango shi na sha noukalele waJesus wokombada yedu. Mbela omeenghedi dilipi vali hatu dulu okuhopaenena Jesus Kristus, Omutumwa munenenene?
• Jesus okwa li a mona edeulo lilipi ofimbo ine uya kombada yedu?
• Ongahelipi onghedi yokuhonga yaJesus ya li ya denga mbada i dule yovanongo vomishangwa nOvafarisai?
• Omaukwatya aJesus elipi a li a ningifa ovanhu va kale ve mu hole?
[Omapulo ekonakono]
[Omafano pepandja 18]
Jesus okwa li ha hongo ngahelipi eengudu dovanhu?