Nghee hatu dulu okufinda omashongo oo hatu shakeneke moukalele weumbo neumbo
“Otwa li tu nouladi muKalunga oku mu udifila evangeli laKalunga omolwoodi linene.” — 1 TES. 2:2.
1. Jeremia okwa li a shakeneka omashongo elipi, noshike sha li she mu kwafela a pondole?
JEREMIA okwa li omunhu e na omaliudo ngaashi fye. Eshi Jehova a li a tuma Jeremia a ninge “omuprofeti woiwana,” Jeremia okwa li a nyamukula a ti: “Akutu Omwene Kalunga! Tala, ame kandi shii [okupopya], osheshi aame omunyasha.” Ndele nande ongaho, okwa li a tambula ko oshinakuwanifwa osho, molwaashi okwa li e lineekela Jehova. (Jer. 1:4-10) Oule womido di dulife po 40 odo Jeremia a kala ta longo e li omuprofeti, okwa kala te lididimikile okuhenakonasha kwovanhu, omasheko nosho yo omahepeko. (Jer. 20:1, 2) Omafimbo amwe okwa li ha kala a teka omukumo. Ndele nande ongaho, okwa twikila okuudifa etumwalaka olo la li inali pandika kuvahapu. Jeremia okwa li a kwafelwa kuJehova a wanife po oshilonga osho a li ita dulu nande okuwanifa po keenghono daye mwene. — Lesha Jeremia 20:7-9.
2, 3. Omeenghedi dilipi ovapiya vaJehova vokunena hava shakeneke omashongo a fa oo a li a shakenekwa kuJeremia?
2 Ovapiya vaKalunga vahapu vokunena ohava kala ve udite ngaashi Jeremia a li e udite. Vamwe vomufye fimbo inatu hovela okukufa ombinga moilonga yokuudifa eumbo neumbo, okwa li hatu diladila kutya itatu dulu nande okulonga oshilonga sha tya ngaho. Ndele eshi twa shiiva kutya Jehova oye a hala tu udife onghundana iwa, oshe tu pa ouladi ndele hatu ningi ovaudifi vonghundana iwa. Ashike, vahapu vomufye ohatu shakeneke eenghalo odo omafimbo amwe hadi shi ningi shidjuu kufye okutwikila okuudifa onghundana iwa. Heeno, oshi li eshongo okuhovela okuudifa eumbo neumbo nokutwikila oku shi ninga fiyo okexulilo. — Mat. 24:13.
3 Ongahelipi ngeenge owa kala to konakona Ombibeli nEendombwedi daJehova nowa kala ho ongala oule wefimbo, ndele owa tila okuhovela okuudifa eumbo neumbo? Ile ongahelipi ngeenge ou li Ondombwedi ya ninginifwa, ndele oho mono shidjuu okulonga eumbo neumbo nonande ou na oukolele muwa? Kala wa shilipalekwa kutya ovaudifi aveshe ohava shakeneke omashongo moukalele wavo weumbo neumbo, ndele ohave shi pondola kekwafo laJehova. Onghee hano, naave oto dulu okupondola kekwafo laJehova.
Kala u na ouladi
4. Oshike sha li sha kwafela omuyapostoli Paulus a udife onghundana iwa nouladi?
4 Nopehe na omalimbililo, oto dimine kutya oilonga yokuudifa yomounyuni aushe otai pondola omolwekwafo lomhepo yaJehova ndele hakeenghono ile kounongo wopanhu. (Sak. 4:6) Sha faafana, Omukriste keshe oha pondola ashike omolwekwafo laJehova. (2 Kor. 4:7) Diladila koshihopaenenwa shomuyapostoli Paulus. Eshi Paulus nosho yo ovalongi pamwe naye va li va hepekwa kovapataneki vavo, okwa shanga a ti: “Nande twa hangelwe opo twa hepekwa muFilippi ndele twa langaulwa, . . . otwa li tu nouladi muKalunga oku mu udifila evangeli laKalunga omolwoodi linene.” (1 Tes. 2:2; Oil. 16:22-24) Otashi dulika tuha itavele noupu kutya Paulus oo a li omuudifi omuladi omafimbo amwe naye okwa li ha mono shidjuu okuudifa onghundana iwa. Ndele ngaashi ashike fyeni, Paulus naye okwa li e na okupula ekwafo kuJehova opo a dule okuudifa onghundana iwa nouladi. (Lesha Ovaefeso 6:18-20.) Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaPaulus?
5. Oshinima shimwe shilipi tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu na ouladi wokuudifa onghundana iwa?
5 Shimwe osho tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu udifa nouladi osho eilikano. Omukokolindjila umwe okwa ti: “Ohandi ilikana opo ndi dule okupopya nomukumo, ohandi ilikana opo ndi dule okuhanga omitima dovanhu nohandi ilikana opo ndi kale handi hafele oukalele. Molwaashi oilonga oyo hatu longo kai fi yetu ndele oyaJehova, itatu dulu okupondola nopehe na ekwafo laye.” (1 Tes. 5:17) Otu na okukala hatu ilikana alushe opo Jehova e tu pe omhepo yaye iyapuki i tu kwafele tu kale hatu udifa onghundana iwa nouladi. — Luk. 11:9-13.
6, 7. (a) Hesekiel okwa li a mona emoniko lilipi, nola li la hala okutya shike? (b) Ovapiya vaJehova vokunena otava dulu okulihonga shike memoniko olo?
6 Embo laHesekiel ola tumbula oshinima shimwe vali osho tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu popi nouladi. Hesekiel okwa li a mona emoniko lonhumba omo Jehova e mu pa omushangwatonywa wa shangwa keembinga adishe. Omushangwatonywa oo owa li wa shangwa “omaimbilokemo, nomahekumuno nomalilaano.” Jehova okwa li a lombwela Hesekiel a ti: “Kaana komunhu, kutifa edimo loye ndee yadifa omandjadja oye nomushangwatonywa ou handi u ku pe.” Emoniko olo ola li tali ti shike? Emoniko olo ola hala okutya Hesekiel okwa li e na okushiiva nawanawa etumwalaka olo a li e na oku ka udifa. Etumwalaka olo ola li li na okukala moule womwenyo waye nokunwefa mo omaliudo aye. Omuprofeti oo okwa hokolola a ti: “Ame nde u lya, ndele oo wa li munyenye mokanya kange, ngaashi omaadi eenyiki.” Hesekiel okwa li a hafela okuudifa etumwalaka laKalunga moipafi nokwa li e udite ngaashi omunhu ta li omaadi eenyiki. Okwa li e wete e na oufembanghenda wa denga mbada eshi e lile po Jehova nota wanifa po oshilonga osho e mu pa nonande ovanhu ovo a li ta londwele inava hala okupwilikina. — Lesha Hesekiel 2:8–3:4, 7-9.
7 Ovapiya vaJehova vokunena otava dulu okulihonga oshilihongomwa sha fimana memoniko laHesekiel. Nafye otu na yo etumwalaka lelondwelo olo tu na okulombwela ovanhu nonande haalushe hava pandula eenghendabala odo hatu ningi. Ndele opo tu kale alushe twa lenga oukalele wetu wopaKriste oo twa pewa kuKalunga, otu na okukala hatu lipalula neendja dopamhepo. Itatu ka shiiva nawa Eendjovo daKalunga ngeenge ohatu konakona ashike Ombibeli omalufe. Mbela ito dulu okuxwepopaleka onghedi yoye yokulesha nokukonakona Ombibeli nokukala ho shi ningi pandjikilile nopehe na okufaula? Mbela oho dilonga ngoo kwaasho wa lesha? — Eps. 1:2, 3.
Nghee to dulu okuhovela eenghundafana dopaMbibeli
8. Omatwalemo elipi a kwafela ovaudifi vamwe vOuhamba va hovele eenghundafana dopaMbibeli moukalele weumbo neumbo?
8 Ovaudifi vahapu ohava mono shidjuu neenghono okuhovela eenghundafana nomuneumbo moukalele weumbo neumbo. Odoshili kutya moitukulwa imwe ohashi kala shi li eshongo okuhovela eenghundafana dopaMbibeli. Ovaudifi vamwe ohava mono shipu okuhovela eenghundafana nomuneumbo mokuninga etwalemo lixupi, tava longifa eendjovo da hoololekeka, opo nee tava yandje okafo (okatraktate) komuneumbo ngaashi sha ulikwa moshimhungu osho shi li moshitukulwa eshi. Oshipalanyole shokafo ile efano la twa olo li li kombada yokafo otali dulu okulinyengifa omuneumbo a pwilikine notali tu pe omhito tu popye pauxupi osho she tu endifa nokupula omuneumbo epulo. Onghedi imwe omo hatu dulu okuningifa omuneumbo a pwilikine, omo ku mu ulikila oufo vatatu ile vane noku mu pula a hoolole po oko a hala. Ndele nande ongaho, elalakano letu hakuyandja ashike oufo ile oku va longifa peumbo keshe, ndelenee okuhovela eenghundafana dopaMbibeli odo tadi twala mekonakonombibeli.
9. Omolwashike sha fimana okulilongekida nawa?
9 Kashi na nee mbudi kutya oto longifa etwalemo la tya ngahelipi, okulilongekida nawa otaku ke ku kwafela u popye we liteelela nonexwamo eshi to longo moukalele weumbo neumbo. Omukokolindjila umwe okwa ti: “Ohandi hafele oukalele ngeenge nde lilongekida nawa nohandi kala nda hala okulongifa etwalemo lange.” Omukokolindjila umwe vali okwa popya a ti: “Ngeenge ondi shii ouyelele oo u li moshishangomwa osho nda hala oku ka yandja, ohandi kala ndi na ouladi woku shi yandja.” Nonande ovaudifi vamwe ohava mono shiwa okuliendifa po pomatwalemo avo tava popile momwenyo, vahapu ohava mono shiwa neenghono okuliendifa po tava popi mokule. Osho ohashi va kwafele va longele Jehova ngaashi tava dulu. — Kol. 3:23; 2 Tim. 2:15.
10. Oshike tashi dulu okuningwa po opo elongekido lokuya momapya li kale tali ti sha?
10 Elongekido lokuya moukalele tali ti sha ohali tu kwafele tu kale ovanekeka moukalele weumbo neumbo notu kale hatu u hafele. Ngeenge omushangwa wefiku olo otau popi sha sha pamba oukalele, otau dulu okuleshwa nokukundafanwa pauxupi. Ndele omumwatate oo ta kwatele komesho elongekido lokuya momapya oku na okukala ha kongo eemhito opo va kundafane omaetepo e na sha noikundafanwa oyo tai wapalele moshitukulwa omo nokuninga omauliko e li pauxupi notaa wapalele. Osho otashi ka kwafela ovaudifi va ka yandje oundombwedi nomupondo. Omukulunhuongalo ile keshe tuu ou ta kwatele komesho elongekido olo, ota dulu ashike okuwanifa po oinima aishe oyo ngeenge okwe lilongekida nawa notashi ke mu kwafela a mane nokuli pefimbo. — Rom. 12:8.
Ouwa oo hau di mokupwilikina komatyekosha ovaneumbo
11, 12. Ongahelipi okupwilikina kovanhu nelitulemo haku tu kwafele tu hange omitima dovanhu nonghundana iwa? Yandja oihopaenenwa.
11 Opo tu hovele eenghundafana dopaMbibeli nokuhanga omitima dovanhu ovo hatu hange moukalele, inatu pumbwa ashike okukala twe lilongekida nawa, ndele otu na yo okuulika kutya otu na ko nasha navo shili. Onghedi imwe omo hatu dulu oku shi ulika omokukala hatu pwilikine kuvo nelitulemo. Omupashukili umwe omweendi okwa popya a ti: “Okukala nelidiiniko nokukala hatu pwilikine nawa kovanhu ohashi va nane va yandje elitulemo konghundana iwa notashi ulike lela kutya otu na ko nasha navo shili pauhandimwe.” Ngeenge otwa kala hatu pwilikine nelitulemo kovaneumbo, otashi ke ve linyengifa ve tu yeululile omitima davo ngaashi hatu ke shi mona moimoniwa tai landula.
12 Monhumwafo imwe oyo ya li ya nyanyangidwa moshifokundaneki Le Progrès shomuSaint-Étienne, shaFransa, omukainhu umwe okwa hokolola kombinga yanghee kwa li a kumwa eshi a mona ovanhu vavali va li ve uya oku mu talela po peumbo laye konima ashike eshi okamonakadona kaye keemwedi nhatu ka fya. Pefimbo opo, omukainhu oo okwa li a nyika oluhodi neenghono omolwefyo lokamonakadona kaye. Okwa shanga a ti: “Onda li nda didilika divadiva kutya ovanhu ovo Eendombwedi daJehova. Okwa li nde lilongekida oku va taataa monghedi iwa, ndele onda li nda hokwa okabroshure oko va li tava yandje. Okabroshure oko oka li taka kundafana epulo kutya, omolwashike Kalunga a efa okumona oixuna ku kale po? Onghee hano, onda li nde va ifana meumbo ndele onelalakano loku va pataneka. . . . Eendombwedi odo oda kala mo meumbo lange oule wovili nasha lwaapo. Oda kala tadi pwilikine nelitulemo eshi handi popi noda li di uditile nge olukeno. Eshi da li pokuya, onda li ndi udite nda pepelelwa nonda li nda dimina di aluke moshikando tashi uya.” (Rom. 12:15) Lwanima, omukainhu oo okwa ka tambula ko ekonakonombibeli. Oshimoniwa osho shididilikwedi otashi ulike kutya omukainhu oo ka li ta dimbuluka osho va li va kundafana petalelepo lotete nEendombwedi odo, ndele ota dimbuluka nghee ovamwameme ovo va li tava pwilikine kuye nelitulemo.
13. Ongahelipi hatu dulu okulundulula omatwalemo etu she likolelela keemhumbwe doohandimwe ovo hatu shakeneke eshi hatu udifa onghundana iwa?
13 Ngeenge otwa kala hatu pwilikine kovanhu nelitulemo, ohatu ke ve linyengifa va popye kombinga yomaupyakadi avo. Kungaho, ohatu ka dula oku va udifila onghundana iwa she likolelela keemhumbwe davo. Otashi dulika wa didilika kutya ovaudifi vahapu ovanekeka ohava kala ovapwilikini vawa. (Omayel. 20:5) Ohava ulike kutya ove na ko nasha shili novanhu ovo hava shakeneke moukalele. Ihava didilike ashike omadina ovanhu neendjukifi davo, ndele ohava didilike yo oinima oyo ovanhu ve na ohokwe muyo neemhumbwe davo. Ngeenge omunhu wonhumba oku na oupyakadi wonhumba wokondadalunde, ohava ka konga ouyelele ndele tava aluka diva ve mu lombwele osho va mona. Ngaashi omuyapostoli Paulus, ohava lundulula omatwalemo avo etumwalaka lOuhamba she likolelela keemhumbwe doohandimwe ovo tava shakeneke. (Lesha 1 Ovakorinto 9:19-23.) Okunakonasha shili novanhu kwa tya ngaho ohaku linyengifa ovanhu va pwilikine konghundana iwa nota ku ulike kutya otu na ‘efilonghenda lokomutima laKalunga ketu.’ — Luk. 1:78.
Kala u na etaleko liwa
14. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena omaukwatya aJehova eshi hatu udifa onghundana iwa?
14 Jehova okwa lenga keshe umwe womufye pauhandimwe, nomolwaasho e tu shita tu na emanguluko lokuninga omatokolo. Nonande Kalunga Omunaenghono adishe, iha fininike ovanhu ve mu longele, ndele ohe va ladipike ashike pahole va ninge ngaho, noha nangeke noupuna ovo hava tambula ko nolupandu omafiloshisho aye makumwifi. (Rom. 2:4) Tu li ovakalele vaKalunga, otu na okukala alushe hatu udifa onghundana iwa metwokumwe nefilonghenda laye. (2 Kor. 5:20, 21; 6:3-6) Opo tu ninge ngaho, otu na okukala tu na etaleko liwa li na sha novanhu ovo ve li moshitukulwa omo hatu udifile. Oshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa shi na sha novanhu?
15. (a) Jesus okwa li a lombwela ovayapostoli vaye va ninge shike ngeenge ovanhu itava tambula ko etumwalaka lOuhamba? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu konge ovo va wana?
15 Jesus okwa li a lombwela ovayapostoli vaye vaha kale unene tave lipula shi na sha novanhu ovo inava hala okutambula ko etumwalaka lOuhamba. Ponhele yaasho, okwa li e va ladipika va kale tava kongo ovo va wana. (Lesha Mateus 10:11-15.) Okulitulila po omalalakano manini noku li pandjele otaku ke ku kwafela u konge ovo va wana. Omumwatate umwe okwa li e litala ko onga omukongi womamona. Okwa li he litu omukumo ta ti: “Ondi na ashike okumona oshingoli nena.” Omumwatate umwe vali okwa li e litulila po elalakano “lokukonga omunamutimamuwa umwe moshivike keshe nokushuna ko konima yomafiku manini opo a kulike ohokwe yomunhu a tya ngaho.” Ovaudifi vamwe ohave litulile po elalakano lokuleshela omuneumbo keshe nande omushangwa umwe ngeenge omuneumbo ote shi pitike. Omalalakano e li pandjele elipi to dulu okulitulila po?
16. Omatomheno elipi hae tu linyengifa tu kale hatu udifa?
16 Okupondola kwetu moukalele inaku likolelela ashike konghedi omo ovanhu tave linyenge ketumwalaka letu. Oshoshili kutya oilonga yokuudifa otai dana onghandangala mokuxupifa ovanamitimadiwa, ndele olo halo alike elalakano la fimana loilonga yokuudifa. Oukalele wetu wopaKriste ohau tu pe yo omhito yokuulika kutya otu hole Jehova. (1 Joh. 5:3) Ohau tu kwafele tuha kale netimba lohonde. (Oil. 20:26, 27) Natango, ohau tu pe omhito yokulondwela ovahenakalunga kutya “efimbo letokolo [laKalunga] ole uya.” (Eh. 14:6, 7) Komesho yaaishe, oilonga yokuudifa onghundana iwa otai fimanekifa edina laKalunga kongonga yedu alishe. (Eps. 113:3) Onghee hano, kutya nee ovanhu otava pwilikine ile hasho, otu na okutwikila okuudifa etumwalaka lOuhamba. Jehova oha pandula eenghendabala adishe odo hatu ningi opo tu udife onghundana iwa. — Rom. 10:13-15.
17. Ovanhu mafiku otava ka fininikwa va dimine shike?
17 Nonande ovanhu vahapu kunena ova yemba oilonga yetu yokuudifa, mafiku otave ke shi mona mo kutya oilonga oyo oya li tai ti sha. (Mat. 24:37-39) Jehova okwa li a lombwela Hesekiel kutya ngeenge etumwalaka letokolo olo a kala ta udifa ola wanifwa, Ovaisrael ovanashibofa otava ka ‘shiiva kutya mokati kavo omwa li omuprofeti.’ (Hes. 2:5) Sha faafana, eshi Kalunga ta ka tokola onghalelo ei yoinima, ovanhu otava ka fininikwa va dimine kutya etumwalaka olo la kala tali udifwa kEendombwedi daJehova moukalele wado womoipafi nosho yo weumbo neumbo ola dja filufilu kuKalunga kashili, Jehova, nonokutya Eendombwedi oda li di mu lile po shili. Kau fi tuu oufembanghenda okukala twa humbata edina laJehova nokuudifa etumwalaka laye momafimbo aa matunhula! Natu twikile okufinda omashongo oo hatu shakeneke moukalele weumbo neumbo kekwafo laJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu udifa nouladi?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu hovele eenghundafana dopaMbibeli moukalele wetu weumbo neumbo?
• Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu na ko nasha shili navamwe?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa shi na sha novanhu ovo ve li moshitukulwa shetu?
[Oshimhungu/Efano pepandja 17]
Onghedi imwe omo hatu dulu okuhovela eenghundafana dopaMbibeli
Oto dulu okuhovela ngaha:
◼ Konima eshi wa popifa omuneumbo, oto dulu oku mu pa okafo ndele to ti: “Ohatu talele po ovanhu moshitukulwa sheni nena nelalakano lokukundafana navo oshitwa eshi sha fimana.”
◼ Ile otashi dulika u yandje okafo, ndele to ti: “Ohatu talele po ovanhu moshitukulwa sheni nena, molwaashi otwa hala okuuda kutya otava ti ngahelipi shi na noshikundafanwa eshi.”
Ngeenge omuneumbo okwa tambula ko okafo:
◼ Nopehe na okukwatakwata, pula omuneumbo epulo li li paunafangwa la kanghamena koshipalanyole shokafo oko we mu pa.
◼ Pwilikina nawa komatyekosha aye opo u shiive etaleko laye. Mu pandula yo komatyekosha aye.
Nghee tamu dulu okutwikila neenghundafana:
◼ Leshela omuneumbo omushangwa umwe ile donhumba noku di kundafana, to yukifa elitulemo keemhumbwe daye nokwaasho a hokwa.
◼ Ngeenge omuneumbo okwa ulike ohokwe, mu pa oshileshomwa, nongeenge otashi shiiva, mu ulikila nghee ekonakonombibeli hali ningwa. Ninga elongekido u mu alukile.