ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w08 10/1 ep. 16-20
  • Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Oshiwana shaJehova osha li sha pangelelwa omhangela yomeholeko
  • Omupsalme okwa li te lipula unene nashike?
  • ‘Onhele yoye iyapuki’
  • Oshihopaenenwa shonale osho tashi ulike kutya Jehova okwa li ta ka findana pefimbo lomupsalme
  • Natu ilikane opo ounamapangelo waJehova u yukipalifwe
  • Omuntu guni a simanenena monkalamwenyo yoye?
    Onkalamwenyo yopaKriste niilonga yokuuvitha—Okafo kokulongithwa pokugongala — 2016
  • Oshitopolwa 2
    Pulakena kuKalunga
  • Armagedon—Iita yaKalunga mbyoka tayi ka hulitha po iita ayihe
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Armagedon etameko linyanyudha
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
w08 10/1 ep. 16-20

Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima

“Vo va kale, ve shi koneka, nokutya Ove ou to ifanwa [Jehova], Ove auke u li po [Omukombadambada] medu alishe.” — EPS. 83:19, yelekanifa novelishe 18 mo-NW.

1, 2. Ovanhu vahapu ova shakeneka oshimoniwa shilipi, nomapulo elipi hatu dulu okulipula?

OMIDO donhumba da pita, omukainhu umwe okwa li a nyika oluhodi omolwoshiponga shinene osho sha li sha ningwa pomudingonoko wavo. Molwaashi omukainhu oo okwa li a dalelwa moukwaneumbo wOvakatolika kaRoma, okwa li a ya komupristeri womoshitukulwa shavo e ke mu kwafele, ndele omupristeri oo ka li a hala okupopya naye. Onghee hano, omukainhu oo okwa li a ilikana kuKalunga a ti: “Nghi shii kutya oove lyelye . . . , ndele ondi shii kutya oko u li. Kwafele nge ndi ku shiive!” Konima yefimbo, Eendombwedi daJehova oda li da talela po omukainhu oo ndele tadi mu hekeleke noku mu kwafela a mone eshiivo olo kwa li ta kongo. Kakele koinima ihapu oyo da li de mu honga, oda li yo de mu honga kutya edina laKalunga oJehova. Omukainhu oo okwa li a kumwa neenghono eshi e lihonga kombinga yedina laKalunga. Okwa ti: “Taa, Kalunga ou oye naanaa nda kala nda hala okushiiva okudja kounona wange!”

2 Ovanhu vahapu ova li va shakeneka oshimoniwa sha tya ngaho. Vahapu ohava mono edina laJehova oshikando shotete ngeenge va lesha Epsalme 83:18 momatoloko Eembibeli dimwe. O-New World Translation, oya toloka ovelishe 18 tai ti: “Opo ovanhu va shiive kutya ove, ou edina loye Jehova, oove auke Omukombadambada kedu alishe.” Ndele mbela owe lipula ngoo nale kutya omolwashike Epsalme 83 la shangelwa? Oiningwanima ilipi tai fininike keshe umwe a dimine kutya Jehova oye aeke Kalunga kashili? Oshike hatu dulu okulihonga mepsalme olo kunena? Ohatu ka konakona omapulo oo moshitukulwa eshi.a

Oshiwana shaJehova osha li sha pangelelwa omhangela yomeholeko

3, 4. Epsalme 83 ola shangwa kulyelye, notali hokolola kombinga youpyakadi ulipi?

3 Ovelishe yo-1 yEpsalme 83 oya ti kutya epsalme olo oli li ‘eimbilo laAsaf.’ Omushangi wepsalme olo otashi dulika a li umwe womoludalo lOmulevi Asaf, oo a li omwiimbi a tumbala pefimbo lokupangela kwohamba David. Mepsalme olo, omupsalme oo okwa ilikana Jehova a katuke onghatu opo a tumbalekife ounamapangelo waYe noku shiivife edina laye. Epsalme olo otashi dulika la shangwa konima yefyo laSalomo. Omolwashike taku tilwa ngaho? Omolwaashi pefimbo lokupangela kwaDavid naSalomo, eehamba daTirus oda li di na oukaume naIsrael. Ndele eshi Epsalme 83 la shangwa, ovanhu vomuTirus ova li va pilukila po oshiwana shaIsrael nova li ve limanga kumwe novatondi vasho.

4 Omupsalme oo okwa tumbula oiwana omulongo oyo ya li ya pangela omhangela yomeholeko opo i hanaune po oshiwana shaKalunga. Oiwana aishe oyo ya li i tonde Israel oya li ye shi dingilila. Ombibeli oya popya kutya oiwana oyo oilipi ya ti: “Eenhanda daEdom nOvaismael, Moab nOvahagri, Gebal naAmon naAmalek, Ovafilisti pamwe nOvatiro. NaAsur yo okwa ama kuvo.” (Eps. 83:7-9) Epsalme ola popya kombinga yoshiningwanima shopandjokonona shilipi? Vamwe ova ti kutya epsalme olo ola popya shi na sha naashi Israel sha li sha ponokelwa keengudu de limanga kumwe, ngaashi Ovaammon, Ovamoab nosho yo ovanhu ovo va li hava kala keemhunda daSeir pefimbo laJosafat. (2 Omaf. 20:1-26) Vamwe ova itavela kutya otali popi kombinga youtondwe oo Ovaisrael va li ve tondike koiwana oyo ya li ye va dingilila momukokomoko wonghalamwenyo yavo aishe.

5. Ovakriste otava mono ouwa ulipi kunena mEpsalme 83?

5 Kashi na nee mbudi kutya oshike sha li sha ningwa po shi na sha nOvaisrael, osha yela kutya Jehova Kalunga okwa li a nwefa mo omupsalme oo a shange eimbilo olo li li molupe leilikano pefimbo olo oshiwana shaye sha li monghalo ya nyika oshiponga. Epsalme olo otali tu yo omukumo ovapiya vaKalunga kunena, ovo hava shakeneke omaponokelo e lili noku lili monghalamwenyo yavo okudja kovatondi vavo ovo va tokola oku va hanauna po. Epsalme olo otali ke tu pameka unene tuu eshi Gog yaMagog ta ka ongela omatanga aye a kendabale lwaxuuninwa okuhanauna po ngeno aveshe ovo hava longele Kalunga momhepo nomoshili. — Lesha Hesekiel 38:2, 8, 9, 16.

Omupsalme okwa li te lipula unene nashike?

6, 7. (a) Omupsalme okwa li a ilikana kombinga yashike meevelishe dopehovelo lEpsalme 83? (b) Omupsalme oo okwa li te lipula unene nashike?

6 Omupsalme okwa li a popya omaliudo aye meilikano a ti: “Akutu Kalunga, ino likalela auke, Ove ino kala wa mwena u tye filu, akutu Kalunga! Tala, osheshi ovo tave ku tondo otava uyaana, novatondi voye otava yelulile omitwe davo pombada. Oshiwana shoye otave shi diladilile ekengelelo, . . . Heeno, va kundafana, va itavelela shimwe, ove ku pangela omhangela yehangakeno.” — Eps. 83:2-4, 6.

7 Omupsalme okwa li te lipula unene nashike? Osha yela kutya okwa li te lipula neenghono shi na sha neameno laye noloukwaneumbo waye. Ndele nande ongaho, meilikano laye okwa li a yandja unene elitulemo kunghee edina laJehova la li la dinika nosho yo komatilifo oo a li taa ningilwa oshiwana osho sha humbata edina laYe. Atusheni natu kale tu na oikala ya fa yomupsalme oo, sha hala okutya, tu kale tu na etaleko li li pandjele eshi hatu lididimikile omaudjuu momafiku aa axuuninwa ounyuni ou wa kulupa. — Lesha Mateus 6:9, 10.

8. Oiwana oyo ya li ya pangelela Israel omhangela yomeholeko oya li i na elalakano lashike?

8 Omupsalme okwa popya shi na sha naasho ovatondi vaIsrael va li va popya, a ti: “Ileni tu yeni, tu ke va hanauneni po, vo va ha ifanwe vali oshiwana, opo edina lOvaisrael li ha tumbulwe vali.” (Eps. 83:5) Oiwana oyo kaya li tuu i tonde oshiwana shaKalunga oshihoololwa! Ndele oya li i na elinyengotomheno vali limwe. Oya li ya twila olwisho edu laIsrael noye litada ya ti: “Tu ka nangaleni po eenhele daKalunga.” (Eps. 83:13) Mbela opa ningwa oshinima sha yukila oko kunena? Heeno, opa ningwa.

‘Onhele yoye iyapuki’

9, 10. (a) Mefimbo lonale, onhele iyapuki yaKalunga oya li shike? (b) Omanangeko noupuna elipi taa hafelwa koshixupe shovavaekwa nosho yo ‘keedi dimwe’ kunena?

9 Mefimbo lonale, Edu lEudaneko ola li la talwa ko li li onhele iyapuki yaKalunga. Dimbuluka eimbilo lefindano olo Ovaisrael va li va imba konima eshi va mangululwa muEgipti, va ti: “Mouwanghenda woye ove wa endifa oshiwana shoye we shi kulila; neenghono doye we va fikifa konhele yoye iyapuki.” (Ex. 15:13) Konima yefimbo, ‘monhele’ oyo omo mwa ka kala otembeli novapristeri nosho yo oshilandopangelo Jerusalem, omo mwa li eehamba domepata laDavid, odo da li omutumba koshipangelapundi shaJehova. (1 Omaf. 29:23) Onghee hano, osha yeleka eshi Jesus a li a popya kutya Jerusalem “osho oshilando shohamba inene.” — Mat. 5:35.

10 Ongahelipi kunena? Mo 33 O.P., opa li pa dalwa oshiwana shipe, ‘Israel yaKalunga.’ (Gal. 6:16) Oshiwana osho sha fikama po movamwaxe vaJesus Kristus ovavaekwa, osha wanifa po oshinakuwanifwa osho sha li inashi wanifwa po nandenande kuIsrael shopambelela, oshinakuwanifwa shokuyandja oundombwedi u na sha nedina laKalunga. (Jes. 43:10; 1 Pet. 2:9) Jehova okwa udanekela yo Israel shopamhepo ngaashi a li a udanekela Israel shonale, a ti: “Ame ohandi kala Kalunga kavo, ovo notava ningi oshiwana shange.” (2 Kor. 6:16; Lev. 26:12) Mo 1919, Jehova okwa li a hovela okukala e na ekwatafano le likalekelwa noshixupe ‘shaIsrael yaKalunga,’ nopefimbo opo tuu opo osha li sha fyuulula “oshilongo,” sha hala okutya, onhele yopafaneko omo tava longele Kalunga nokuhafela oparadisa yopamhepo. (Jes. 66:8) Okudja mo 1930 nasha, omamiliyona ‘eedi dimwe’ okwe limbwanga mumwe naIsrael shopamhepo. (Joh. 10:16, OB-1986) Ehafo nosho yo ehepuluko lopamhepo olo tali hafelwa kOvakriste ovo vokunena otai yandje oumbangi wa kola kutya ounamapangelo waJehova owa yuka. (Lesha Epsalme 91:1, 2.) Osho inashi handukifa tuu Satana!

11. Ovatondi voshiwana shaKalunga ova lalakanena unene shike?

11 Momukokomoko wefimbo lexulilo, Satana okwa kala ta xwaxwameke ovakalelipo vaye vokombada yedu va pataneke oshixupe shovavaekwa nosho yo oovakwao veedi dimwe. Osho osha li sha ningwa koilongo yokuEuropa lokOuninginino koshi yepangelo laNazi nosho yo koilongo yokuEuropa lokOushilo koshi yepangelo lOukomonisi laSoviet Union. Osha ningwa yo moilongo ihapu ikwao, notashi ka ningwa natango, unene tuu pefimbo leponokelo laxuuninwa laGog yaMagog. Meponokelo olo, ovapataneki otashi dulika va ka nyeke ko palwisho oiniwe yoshiwana shaJehova, ngaashi ovatondi vasho va li va ninga mefimbo la pita. Ndele Satana okwa lalakanena unene oku tu hanauna po tu li oshiwana opo edina olo twa pewa kuKalunga liha dimbulukiwe vali. Mbela Jehova ote ke linyenga ngahelipi keshongo lounamapangelo waye la tya ngaho? Natu ka tale vali keendjovo domupsalme.

Oshihopaenenwa shonale osho tashi ulike kutya Jehova okwa li ta ka findana pefimbo lomupsalme

12-14. Omupsalme okwa shanga kombinga yomafindano opavali elipi oo a li a ningilwa popepi noshilando shaMegiddo?

12 Didilika kutya omupsalme okwa li e na eitavelo la pama kutya Jehova oku na eenghono okuya moshipala eemhangela doiwana oyo i tonde oshiwana shaye. Omupsalme okwa popya mepsalme laye omafindano Ovaisrael opavali manene eshi va li va finda ovatondi vavo popepi noshilando shonale Megiddo, osho sha li mwene wefilu hali ifanwa yo Megiddo. Pefimbo lokwenye, omulonga waKison ngeenge wa pwiinina owa li hau monika wa taulula efilu olo. Konima yodula yepoola yopokufu, momulonga omwa li hamu kunguluka omeva mahapu a finda mefilu olo. Otashi dulika omolwetomheno olo eshi omulonga oo hau ifanwa yo ‘omeva aMegiddo.’ — Ovatok. 4:13; 5:19.

13 Eekilometa 15 lwaapo okudja mefilu laMegiddo, ope na oshikulundudu shaMore, oko kwa li kwa ongala omatanga ovakwaita e limbwanga mumwe Ovamidian, Ovaamalek nosho yo ovanhu vokoilongo yokOushilo opo a lwife Ovaisrael pefimbo lOmutokolipangeli Gideon. (Ovatok. 7:1, 12) Gideon okwa li ashike a fyaala po novakwaita 300, ndele kekwafo laJehova okwa li a finda omatanga ovakwaita vahapu. Ngahelipi mbela? Ova li va landula ewiliko laJehova mokudingilila onhanda yovatondi vavo oufiku va humbata eenyika da tema da holekwa moitoo. Eshi Gideon a li a ulikila ovakwaita vaye osho ve na okuninga, ova li va tatula oitoo ndele eenyika tadi kala di wetike. Pefimbo opo tuu opo, ova li tava shiki omanghuma notava ingida tava ti: “Eongamukonda [olOmwene] nolaGideon.” Ovatondi ova li va ngwangwana, ndele tava hovele okudipaafana vovene, naavo va li va xupa po ova li va ya onhapo ndele tava tauluka omulonga waJordan. Ovaisrael vahapu ova li ve uya okutaataa ovatondi. Ovakwaita aveshe 120 000 vovatondi ova li va dipawa. — Ovatok. 7:19-25; 8:10.

14 Eekilometa 6 lwaapo okudja poshikulundudu shaMore, okutauluka efilu laMegiddo, okwa li ku na omhunda yaTabor. Omutokolipangeli Barak okwa ongelele ko ovakwaita Ovaisrael 10 000 va lwife omatanga ovakwaita aJabin, ohamba yOvakanaan Hasor, oo a li mewiliko londjai Sisera. Omatanga ovakwaita Ovakanaan oo okwa li e na omatemba oita 900, nomatemba oo okwa li e na omaulu e na eembele dile doivela da nyika oshiponga. Eshi omatanga ovakwaita Ovaisrael oo a li ehe na lela oilwifo a li a ongala komhunda yaTabor, omatanga ovakwaita aSisera okwa li a ya mefilu taa diladila kutya otaa dulu okufinda Ovaisrael. Opo nee “[Omwene] okwa dongakanifa Sisera nomatemba aeshe nomatanga aeshe ovakwaita.” Odula yepoola oyo ya li ya loka ombadilila otashi dulika ya li ya ningifa omatemba a dame omolwomulonga waKison oo wa li tau kunguluka eshi wa yada. Etangakwaita laSisera alishe ola li la dipawa kOvaisrael. — Ovatok. 4:13-16; 5:19-21.

15. (a) Omupsalme okwa li a ilikana Jehova a ninge shike? (b) Edina loita yaKalunga yaxuuninwa otali tu dimbulukifa shike?

15 Omupsalme okwa li a ilikana Jehova a ningile oiwana oyo ya li tai tilifa Ovaisrael ngaashi a li a ningila oiwana oyo twa kundafana moutendo va tetekela. Okwa li a ilikana a ti: “Va ninga, ngaashi wa ningile Median naSisera, nongaashi Jabin kokamulonga Kison, ava va nyonauninwe po kuEndor, noimhu yavo ya ninga oushosho womepya.” (Eps. 83:10, 11) Shididilikwedi, oita yaKalunga yaxuuninwa oyo ta ka lwifa nayo ounyuni waSatana ohai ifanwa Harmagedon (tashi ti “Omhunda yaMegiddo”). Edina olo otali tu dimbulukifa omalwoodi manene oo a li haa lwilwa popepi naMegiddo. Eshi Jehova a li a findana moita oyo yopefimbo lonale otashi tu shilipaleke kutya ota ka findana filufilu poita yaHarmagedon. — Eh. 16:13-16.

Natu ilikane opo ounamapangelo waJehova u yukipalifwe

16. Oipala yovapataneki oya ‘yadifwa ohoni’ ngahelipi kunena?

16 Momukokomoko ‘womafiku aa axuuninwa,’ Jehova okwa kala tai moshipala eenghendabala adishe daavo va hala okuhanauna po oshiwana shaye. (2 Tim. 3:1) Oshidjemo, ovapataneki ova fifwa ohoni. Epsalme 83:17 ola popya shi na sha naasho la ti: “Oshipala shavo shi yadifa nohoni, opo va hovele okukonga edina loye, Omwene.” Moilongo ihapu, ovapataneki inava pondola nandenande okuxulifa po oilonga yEendombwedi daJehova. Moilongo ya tya ngaho, ovapiya vaKalunga aeke kashili ova yandja oundombwedi kovanamitimadiwa okupitila moudiinini nelididimiko lavo, novanhu vahapu ova li va ‘konga edina lOmwene.’ Moilongo ihapu omo Eendombwedi daJehova da li da hepekwa nonyanya, paife omu na ovalongeli vaJehova va hafa omayovi omilongo ile omayovi omafele. Jehova okwa findana shili, ofimbo ovatondi vaye va fya ohoni! — Lesha Jeremia 1:19.

17. Ovanhu ova taalelwa konghalo ya nyika oshiponga ilipi, neendjovo dilipi hatu ka dimbuluka mafiku?

17 Otu shii kutya ovapataneki otava ka twikila oku tu hepeka natango. Ndele nande ongaho, ohatu twikile okuudifila ovanhu onghundana iwa, nokuli novapataneki vetu. (Mat. 24:14, 21) Ndele omhito oyo ya yeulukila ovapataneki ovo opo ve livele ombedi nova ka xupifwe oi li pokuxula po. Okuyapulifwa kwedina laJehova okwa fimanenena ku dule okuxupifwa kwovanhu. (Lesha Hesekiel 38:23.) Eshi oiwana aishe tai ke limanga kumwe ngaashi sha xunganekwa opo i hanaune po ngeno oshiwana shaKalunga, ohatu ka dimbuluka eendjovo edi deilikano lomupsalme tadi ti: “Nava fifwe ohoni, va tilifwe fiyo alushe, nava lengaifwe, vo va xule po.” — Eps. 83:18.

18, 19. (a) Oshike tashi ka ningilwa ovo hava pataneke ounamapangelo waJehova? (b) Okuyukipalifwa kwounamapangelo waJehova kwaxuuninwa otaku ke ku kuma ngahelipi?

18 Ovo tava twikile okupataneka ounamapangelo waJehova otava ka xulifwa po monghedi ififa ohoni. Eendjovo daKalunga oda popya kutya ovo ‘itava dulika kevangeli’ otava ka ‘nyonauka po fiyo alushe’ puHarmagedon. (2 Tes. 1:7-9) Okuhanaunwa po kwovanhu va tya ngaho nosho yo okuxupifwa kwaavo hava longele Jehova moshili otaku ka kala oumbangi wa yela kutya Jehova oye Kalunga aeke kashili. Efindano linene la tya ngaho itali ka dimbuwa nandenande mounyuni mupe. Ovo tava ka nyumuka ‘penyumuko lovayuki nolovalunde’ otave ke lihonga kombinga yoinenelonga yaJehova. (Oil. 24:15) Mounyuni mupe, ovanhu va tya ngaho otava ka mona kutya oshi li pandunge okudulika kounamapangelo waJehova. Ovananheni otava ka tomwa noupu va itavele kutya Jehova oye Kalunga aeke kashili.

19 Tate yetu womeulu omunahole ine tu longekidila tuu onakwiiwa ikumwifi! Mbela ino linyengifwa u ilikane opo Jehova a nyamukule lwaxuuninwa eilikano lomupsalme olo tali ti: “Nava fifwe ohoni [ovatondi voye], va tilifwe fiyo alushe, nava lengaifwe, vo va xule po. Vo va kale, ve shi koneka, nokutya Ove ou to ifanwa [Jehova, NW], Ove auke u li po [Omukombadambada] medu alishe”? — Eps. 83:18, 19.

[Eshangelo lopedu]

a Fimbo ino konakona oshitukulwa eshi, oto ka mona ouwa ngeenge owa lesha Epsalme 83 opo u kale u shii oshikalimo shalo.

Oto dulu okuyelifa?

• Ovaisrael ova li monghalo ya tya ngahelipi eshi Epsalme 83 la shangwa?

• Omushangi wEpsalme 83 okwa li te lipula unene nashike?

• Oolyelye ve li oishonekwa youtondwe waSatana kunena?

• Jehova ota ka nyamukula ngahelipi lwaxuuninwa eilikano olo li li mEpsalme 83:19?

[Okaalita pepandja 19]

(Opo u mone nghee ouyelele wa unganekwa, tala oshishangomwa sho vene)

Oita oyo ya li hai lwilwa popepi naMegiddo shonale oya pambafana ngahelipi nonakwiiwa yetu?

Omulonga waKison

Haroset

Omhunda yaKarmel

Efilu laJisreel

Megiddo

Taanak

Omhunda yaGilboa

Ofifiya yaHarod

More

Endor

Omhunda yaTabor

Efuta laGalilea

Omulonga waJordan

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe