Ongiini wu na okupa aamwoye egeeloputudho?
“Onda li nda pulakena kaandi na eidhidhimiko kiihauto mbyoka tayi ende po. Shika oshikando oshititatu Jordan e ya megumbo kwa toka pethimbo haalyo a tulilwa po. Onda li nda limbililwa kutya, ‘Oku li peni? Mbela opwa holoka uupyakadhi wontumba? Oti ipula ngaa kutya otwa limbililwa?’ Sho owala e ya megumbo, kanda li owala tandi vulu.” — GEORGE.
“Okamwandjekadhona oka kugu onkugo ndjoka ya halutha ndje. Onda piluka ndi taIe nonde ka mono ki ikwata ombandamutse taka lili. Okamwayinamati koomvula 4 oke ka dhenge momutse.” — NICOLE.
“‘Okalinga inandi ka yaka. Onde ka toola!’ Natalie, okamwanakadhona ketu koomvula hamano, osho ka ti ngaaka nomeho gako omambulau itaaga ulike kutya oka ninga sha sha puka. Okwiipatana kwako okwe tu uvitha nayi noonkondo shoka sha li she tu lilitha. Otwa li tu wete kutya otaka fundju.” — STEPHEN.
NGELE ngoye omuvali, mbela owi iyadhele moonkalo dha faathana naandhoka dha popiwa pombanda? Ngele owa adhika koonkalo dha faathana, mbela oho ipula kutya owu na okupa omumwoye egeeloputudho ngiini nenge nokuli kutya owu na ngaa oku li gandja? Mbela osha puka okupa aanona yoye egeeloputudho?
EGEELOPUTUDHO OSHIKE?
MOmbiimbeli, oshitya “egeeloputudho” (NW) kashi shi owala oshitya shilwe shokugandja egeelo. Egeeloputudho olya kwatela mo unene okugandja omalombwelo, okulonga, nosho wo okupukulula. Inashi kwatathana nando nokuhepeka nenge nokuninga aantu onyanya. — Omayeletumbulo 4:1, 2.
Uutekuvuliko mboka hawu gandjwa kaavali otawu faathanithwa nokulonga moshikunino. Omulongi gwomoshikunino oha longo tango mpoka pu na oshimeno, e ta tekele, e ta tula po uuhoho, noha gamene iimeno kaayi kwatwe kuupuka nokaayi kale momwiidhi. Sho oshimeno tashi koko, omulongi gwomoshikunino otashi vulika a kale a pumbwa okukokola okamuti opo e ka kwathele ka koke ku ukilila. Omulongi gwomoshikunino otashi vulika a mone kutya okuninga iinima ya yoolokathana otaku ka kwathela opo okamuti ka koke nawa. Sha faathana, aavali ohaya sile oshimpwiyu oyana momikalo odhindji. Ihe omathimbo gamwe oya pumbwa okugandja egeeloputudho ndyoka lya faathana nokukokola okamuti, hali vulu okukutha mo kuyele omagamo omawinayi moyana noku ya kwathela ya kokele mondjila yu uka. Ihe okukokola oku na okuningwa nuukeka, oshoka ngele hasho okamuti otaka vulu okweehamekwa. Sha faathana, eegeloputudho ndyoka aavali haya gandja oya pumbwa oku li gandja pahole.
Kalunga kOmbiimbeli, Jehova, okwa tulila po aavali oshiholelwa oshiwanawa moshinima shika. Egeeloputudho ndyoka ha pe aalongeli ye aavuliki mboka ye li kombanda yevi ohali kwathele noli li pahole molwaashoka mboka haye li pewa ohaya ka kala ye ‘hole egeeloputudho’ ndyoka. (Omayeletumbulo 12:1) Ohaya ‘dhiginine eputudho’ ‘noihaye li etha.’ (Omayeletumbulo 4:13) Oto vulu okukwathela okamwoye ka taambe ko egeeloputudho mokulongitha iinima ya simanenena mbyoka Kalunga ha ningi uuna ta gandja egeeloputudho: Ohe shi ningi (1) pahole, (2) pandjele nosho wo (3) pandjigilile.
EGEELOPUTUDHO LYOPAHOLE
Ohole oyo ekankameno noyo hayi inyengitha Kalunga a gandje egeeloputudho. Ombiimbeli otayi ti: ‘OMUWA ota dhenge mboka e hole, ngaashi he ha ningile omwana ngoka a hokwa.’ (Omayeletumbulo 3:12) Shimwe ishewe, Jehova ‘omunamutimahenda, omunalukeno nomutalanteni, noiha geye mbala.’ (Eksodus 34:6) Omolwetompelo ndika, Jehova iha hepeke aantu nenge e ya ninge onyanya. Noiha longitha iitya iidhigu, ye iha gandja aluhe ombedhi, nenge a longithe oohapu ndhoka tadhi vulu ‘okuulula ngegongamwele.’ — Omayeletumbulo 12:18.
PULAKENA
Uushili owo kutya, aavali itaya vulu okuholela thiluthilu oshiholelwa shaKalunga sha gwanenena sheipangelo. Omathimbo gamwe otashi vulika wu kale wu wete itoo vulu okwiidhidhimika, ihe pethimbo lyuudhigu wontumba, dhimbulukwa aluhe kutya egeelo ndyoka hali gandjwa nongeyo olundji ohali ehameke, ohali kala lya pitilila noihali eta iizemo iiwanawa. Shimwe ishewe, egeelo ndyoka hali gandjwa to inyengithwa kongeyo nenge kokuuva nayi kali shi egeeloputudho nando nando. Shoka hashi ningitha omuntu a ninge ngaaka okukanitha eipangelo.
Mepingathano naashono, uuna to gandja egeeloputudho pahole nosho wo to shi ningi neipangelo, otashi vulika ngaa wu ka mone iizemo iiwanawa. Natu tale kunkene George naNicole, aavali yaali mboka ya popi petameko, nkene ya li yu ungaunga noonkalo.
GALIKANA
“Sho nduno Jordan a thiki megumbo, ngame nomukulukadhi gwandje otwa li twa geya noonkondo, ihe otwa li twi idhidhimike sho twa pulakena kuye sho ta yelitha kombinga yasho. Molwaashoka okwa li kwa toka, otwa tokola tu kundathane kombinga yasho esiku lya landula. Otwa galikana pamwe e tatu ka lala. Esiku lya landula, otwa li tatu vulu okukundathana kombinga yonkalo ndjoka twa gundjila notwa li twa adha omutima gwomwanamati gwetu. Okwa li a vulika nehalo ewanawa komangambeko ngoka twa tula po nokwa li a taamba ko oshilanduliko sheihumbato lye. Elago enene, otwa li twa mono kutya okukatuka meendelelo uuna aantu ya geya ihaku eta iizemo iiwanawa. Sho twa li twa tokola okupulakena tango, iinima oyali ye ende nawa.” — George.
POPYA
“Onda li nda geya sho okamwandjemati ka dhenge nayi okamwayinakadhona. Pehala lyokukatuka nziyanziya, onde ka lombwele ka ye mondunda yako molwaashoka onda li nda geya noonkondo okuninga etokolo ewanawa. Konima yethimbo, sho ongeyo yandje ya lotele, onda li nda tokola okuyelitha shu ukilila kutya uukolokoshi inawu pitikwa nonde ka ulukile nkene ke ehameka okamwayinakadhona. Oshinima shika osha li she ka kwathele. Oka li ka pe okamwayinakadhona ombili noke ka papatele.” — Nicole.
Eeno, egeeloputudho li li mondjila, nokuli nando olya kwatela mo okugeyela, naku li gandja ohi inyengithwa aluhe kohole.
EGEELOPUTUDHO LI LI PANDJELE
Jehova oha gandja aluhe egeeloputudho ‘pauyuuki.’ (Jeremia 30:11; 46:28) Oha kaleke momadhiladhilo oonkalo adhihe ndhoka dha kwatelwa mo, mwa kwatelwa wo niinima mbyoka kaayi li puuyelele. Ongiini aavali taya vulu okuninga sha faathana? Stephen, ngoka a popi petameko, ota ti: “Nonando otwa li tu uvite nayi nokatwa li tu uvite ko sho Natalie a kala nokwiipatana kombinga yokalinga, otwa li twa kambadhala okukaleka momadhiladhilo oomvula dhe nosho wo mpoka pu thike oondunge dhe.”
Omusamane gwaNicole, Robert, oha kambadhala wo okutala koonkalo adhihe. Uuna aanona yi ihumbata nayi, ohi ipula lwiikando kutya: ‘Mbela oshinima shika oye shi ningi owala oshikando shimwe nenge eihumbato ewinayi otali tsikile? Mbela okanona oka vulwa nenge kaku uvite nawa? Mbela eihumbato ndika olye etithwa kuupyakadhi wulwe?’
Aavali mboka haya ningi iinima pandjele ohaya kaleke aanona yawo momadhiladhilo kutya kaye shi aakuluntu aashona. Omukriste Omuyapostoli Paulus okwa koleke uushili mboka sho a nyola a ti: “Sho nda li okanona, onda popi, nda dhiladhila nonda yeleke pakanona.” (1 Aakorinto 13:11) Robert ota ti: “Oshinima shimwe shoka hashi kwathele ndje ndi tale ko iinima momukalo gwu uka nokuyanda okukatuka momukalo omwiinayi, ohandi idhimbulukitha shoka nda li handi ningi sho nda li okamatyona.”
Osha simana wu kale wu na etaloko li li nawa mwaashoka wa tegelela shi ningwe, nopethimbo opo tuu mpoka, ito ka yukipalitha nenge wu popile eihumbato lya puka nenge omikalo omawinayi. Mokudhiladhila kiinima mbyoka okamwoye haka vulu okuninga, komangambeko, nosho wo koonkalo dhilwe, oto ka shilipaleka kutya egeeloputudho ndyoka to ka gandja oli li pandjele.
EGEELOPUTUDHO HALI GANDJWA PANDJIGILILE
Maleaki 3:6, (NW), ota ti: “Ongame Jehova, itandi lunduluka.” Aapiya yaKalunga ohayi ikolelele koshili ndjika nohaya kala yu uvite ya gamenwa sho ye na ontseyo ndjika. Aanona nayo oya pumbwa wo okukala haya pewa pandjigilile egeeloputudho ndyoka hali ya gamene. Ngele oho lundulula aluhe omithikampango dhoye shi ikolelela keiyuvo lyoye, okamwoye otashi vulika ka ngwangwane noku uve nayi.
Dhimbulukwa kutya Jesus okwa ti: “Oohapu dheni nadhi tye: ‘Eeno, eeno, nenge ‘aawe, aawe.’” Oohapu ndhoka odhu ukithwa lela kaavali. (Mateus 5:37) Dhiladhila nawa manga inoo gandja omalombwelo ngoka kuu na elalakano lyoku ga gwanitha po. Ngele owa londodha okamwoye kutya egeelo lyontumba otake ke li pewa ngele oki uhambata nayi, kala ho shilipaleke aluhe kutya owe shi ninga.
Aavali mboka haya kundathana nawa noyana oya pumbwa okukala haye shi ningi mokugandja egeeloputudho aluhe. Robert okwa yelitha a ti: “Ngele aanona yetu oya vulu okwiitaalitha ndje shoka omukulukadhi gwandje e ya lombwela kutya itaya vulu okuninga noinandi shi tseya, ngele onde shi uvu, ohandi lundulula etokolo lyandje ndi game komukulukadhi gwandje.” Ngele aavali inaya tsa kumwe kombinga yankene ye na okuungaunga nonkalo yontumba, oshi li nawa ya kundathane onkalo ndjoka paumwene nokwaadha etokolo limwe ayehe.
EGEELOPUTUDHO OLYA SIMANENENA
Ngele owa holele Jehova mokugandja egeeloputudho lyopahole, li li pandjele, noli li pandjigilile, oto vulu okukala nuushili kutya oonkambadhala dhoye otadhi ke etela aamwoye uuwanawa. Ewiliko lyoye lyopahole otashi vulika li kwathele aamwoye ya koke e taya kala aakuluntu, ye na oshinakugwanithwa, noye na etaloko li li pandjele. Ngaashi Ombiimbeli tayi ti: “Putudha omumati pandjila ndjoka e na okweenda nayo, nena nomuukulupe ita gamuka mo muyo.” — Omayeletumbulo 22:6.