ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w08 5/1 ep. 16-20
  • Exupifo olo tali ka etwa kOuhamba waKalunga oli li popepi!

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Exupifo olo tali ka etwa kOuhamba waKalunga oli li popepi!
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ovanhu ova pumbwa okuxupifwa neenghono kunena
  • Jehova oye aeke Odjo yexupifo i shii okulineekelwa
  • Epangelo li li pauyuki
  • Omafiku axuuninwa oku li pokuxula po
  • Uukwaniilwa waKalunga oshike?
    Omalongo gashili gOmbiimbeli ogeni naanaa?
  • Uukwaniilwa waKalunga oshike?
    Ombiimbeli otayi tu longo shike?
  • Uukwaniilwa mboka “itaau ka teka po sigo aluhe”
    Longela Kalunga awike kashili
  • ‘Kaleni oupafi’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
w08 5/1 ep. 16-20

Exupifo olo tali ka etwa kOuhamba waKalunga oli li popepi!

“Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” — MAT. 6:10.

1. Jesus okwa li a honga unene ovanhu kombinga yashike?

ESHI Jesus Kristus a li a yandja Eudifo lokOmhunda, okwa li a kwatela mo oshihopaenenwa sheilikano, osho sha li sha ngonga enenediladilo lehongo laye. Okwa li a honga ovashikuli vaye va kale tava ilikana kuKalunga, kutya: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mat. 6:9-13) Jesus okwa li a “endaaenda noilando nomikunda ndele okwa udifa evangeli louhamba waKalunga.” (Luk. 8:1) Okwa li yo a ladipika ovashikuli vaye a ti: “Kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.” (Mat. 6:33) Eshi to konakona oshitukulwa eshi, tala nghee to dulu okulongifa ouyelele oo u li mo moukalele woye. Pashihopaenenwa, diladila kunghee to dulu okunyamukula omapulo aa taa landula apa: Etumwalaka lOuhamba ola fimana shi fike peni? Ovanhu ova pumbwa okuxupifwa mushike? Ouhamba waKalunga otau ka xupifa ngahelipi ovanhu?

2. Etumwalaka lOuhamba ola fimana shi fike peni?

2 Jesus okwa li a xunganeka a ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.” (Mat. 24:14) Evangeli ile onghundana iwa yOuhamba waKalunga oya fimanenena mounyuni. Eendombwedi daJehova di li omamiliyona aheyali lwaapo, odo di li momaongalo e dule 100 000, otadi kufa ombinga moilonga ye likalekelwa yokuudifa, tadi lombwele vamwe kutya Ouhamba owa dikwa po. Okudikwa po kwOuhamba oku li onghundana iwa molwaashi otashi ulike kutya Kalunga okwa dika po epangelo meulu olo tali ka pangela ombada yedu aishe. Ehalo laKalunga otali ka longwa kombada yedu ngaashi meulu, koshi yepangelo lOuhamba.

3, 4. Oshike tashi ka ningwa po eshi ehalo laKalunga tali ka longwa kombada yedu?

3 Oshike tashi ka ningilwa ovanhu eshi ehalo laKalunga tali ka longwa kombada yedu? Jehova ota ka “feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali.” (Eh. 21:4) Ovanhu itava ka ehama vali ile va fye omolwoufyuululwalunde nokuhawanenena. Oonakufya ovo ve li medimbuluko laKalunga otava ka mona omhito yoku ka kala nomwenyo fiyo alushe, molwaashi Ombibeli oya udaneka kutya: “Otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.” (Oil. 24:15) Itaku ka kala vali oita, omikifi ile ondjala nedu otali ka lundululwa li ninge oparadisa. Nokuli noinamwenyo oyo ya nyika oshiponga kunena otai ka kala nombili novanhu nosho yo naikwao. — Eps. 46:10; 72:16; Jes. 11:6-9; 33:24; Luk. 23:43.

4 Okutala komanangeko noupuna oo taa ka etwa kOuhamba waKalunga, itashi kumwifa eshi Ombibeli ya xunganeka kombinga yanghee onghalamwenyo tai ka kala pefimbo opo ya ti: “Ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.” Ongahelipi shi na sha naavo hava etifa omaupyakadi? Ombibeli oya xunganeka ya ti: “Ngenge pa pita okafimbo kaningholi, omuhenakalunga ita kala po vali.” Mepingafano naasho, “ava tava teelele Omwene, otava ka nangala [edu, OB-1986].” — Eps. 37:9-11.

5. Oshike tashi ka ningilwa onghalelo ei yoinima?

5 Opo omalunduluko oo a popiwa moutendo va tetekela a ningwe, onghalelo ei yoinima nosho yo omapangelo ao taa lwifafana, omalongelokalunga nosho yo omangeshefo otai ka xulifwa po. Osho osho naanaa epangelo lomeulu tali ka ninga. Omuprofeti Daniel okwa li a nwefwa mo a xunganeke kutya: “Pomafiku eehamba dinya [odo di li po kunena] Kalunga ou komeulu ota ka dika ouhamba [meulu] itau ka teka po fiyo alushe, nepangelo lawo itali ka yandjwa koshiwana shimwe. Ndele owo otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe [oo e li ko kunena] noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau ka kala fiyo alushe.” (Dan. 2:44) Ouhamba waKalunga, sha hala okutya, epangelo lipe lomeulu, otau ka pangela oulikumwe mupe wovanhu kombada yedu. Otaku ka kala “eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki.” — 2 Pet. 3:13.

Ovanhu ova pumbwa okuxupifwa neenghono kunena

6. Ombibeli oya popya ngahelipi shi na sha nowii oo tau ningwa mounyuni ou woukolokoshi?

6 Eshi Satana, Adam naEva va li va tukululila Kalunga oshibofa, va li va hala okutokola kuvo vene osho shi li mondjila nosho yo osho sha puka, ovanhu ova hovela okumona oixuna. Omido 1 600 konima yaasho, fimbo Eyelu lomounyuni aushe la li inali uya, “owii wovanhu kombada yedu wa li uhapu, nomauko omadiladilo omitima davo okwa li [mai] efimbo alishe.” (Gen. 6:5) Omido 1 300 lwaapo konima yEyelu, Salomo okwa li a mona kutya eenghalo oda li da naipala neenghono, eshi a shanga a ti: “Nda tanga oonakufya vo ovanelao, ve dule ovanamwenyo, ava ve nomwenyo natango, ndele ovanelaoelela ve dule aveshe ava, venya inava kala po natango, ndele inava mona owii ou tau ningwa koshi yetango.” (Omuud. 4:2, 3) Omido 3 000 okudja pefimbo opo fiyo okunena, owii owa twikila okuhapupala neenghono.

7. Omolwashike ovanhu va pumbwa neenghono okuxupifwa kuKalunga?

7 Nonande owii owa kala po oule wefimbo, ovanhu ova pumbwa neenghono okuxupifwa kOuhamba waKalunga shi dulife nale. Eenghalo oda enda tadi naipala oule womido 100 da pita, notadi twikile natango okunaipala neenghono. Pashihopaenenwa, ehangano olo hali konakona oiningwanima yomounyuni ola ti: “Omuvalu wovanhu ovo va ninga oihakanwa yoita mefelemudo [eti-20] ou fike pomuvalu wovanhu ovo va fya moita okudja mefelemudo lotete AD fiyo omo 1899, wa hapupalifwa lutatu.” Okudja mo 1914, ovanhu ve dule pomamiliyona 100 ova fya omolwoita. Oensiklopedia imwe oya tengeneka kutya ovanhu ve fike lwopomamiliyona 60 ova fila mOita Itivali yOunyuni. Ovanhu otava dulu okuhanauna po ovanhu vahapu mounyuni, molwaashi oilongo imwe kunena oi na oilwifo yopalute. Nonande opa ningwa exumokomesho mounongononi nosho yo mounamiti, ounona omamiliyona atano lwaapo ohava fi natango kondjala nosho yo komikifi omudo keshe. — Tala etukulwa 9 lembo Ombibeli otai hongo lela shike?

8. Okupangela kwovanhu omido omayovi okwa ulika oushili washike?

8 Ovanhu inava pondola okuxulifa po owii. Omahangano opapolitika, opangeshefa nosho yo opalongelokalunga ounyuni ou okwa dopa okuwanifa po eemhumbwe dovanhu da fimana, ngaashi okweetifa ombili, ehepuluko nosho yo oukolele. Ponhele yokukandula po omaupyakadi manene ovanhu, ove a wedela ashike. Okupangela kwovanhu omido omayovi okwa ulika oushili weendjovo edi tadi ti: “Ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene, ile mepangelo lomulumenhu, nhumbi ta ende, nhumbi ta yukifa eenghatu daye.” (Jer. 10:23) Oshoshili kutya ‘omunhu ota pangelele mukwao omupya’! (Omuud. 8:9) Kakele kaasho, “oishitwa aishe ohai keme kumwe ndele oi nefeto lokudala.” — Rom. 8:22.

9. Ovakriste vashili ova teelela okumona eenghalo dilipi ‘momafiku axuuninwa’?

9 Ombibeli oya xunganeka shi na sha nefimbo letu ya ti: ‘Momafiku axuuninwa ota pe ke uya omafimbo madjuu.’ Konima eshi exunganeko olo la popya shi na sha neenghalo odo tadi ka kala momafiku axuuninwa koshi yomapangelo opanhu, ola ti yo: ‘Ovanhu vai novakengeleledi otava ka ehena komesho mowii.’ (Lesha 2 Timoteus 3:1-5, 13.) Ovakriste ova teelela eenghalo di li ngaho, molwaashi ‘ounyuni aushe ou li mepangelo lomunawii,’ Satana. (1 Joh. 5:19) Ndele nande ongaho, onghundana iwa oyoyo kutya mafiku Kalunga ota ka xupifa ovo ve mu hole. Otava ka xupifwa mounyuni ou, oo tau ende tau naipala neenghono.

Jehova oye aeke Odjo yexupifo i shii okulineekelwa

10. Omolwashike Jehova oye aeke Odjo yexupifo i shii okulineekelwa?

10 Eshi to udifa onghundana iwa, yelifila ovapwilikini voye kutya Jehova oye aeke Odjo i shii okulineekelwa yexupifo. Oye ashike e na eenghono nokwa hala okuxupifa ovapiya vaye monghalo keshe ii. (Oil. 4:24, 31; Eh. 4:11) Otu na oushili kutya Jehova ota ka xupifa alushe oshiwana shaye nokuwanifa po omalalakano aye, molwaashi okwa udaneka a ti: “Oshili, ngaashi nda diladila, osho tashi ka ningwa.” Ondjovo yaye ‘itai alukile kuye oshimha, ndele otai longo osho she mu wapalela.’ — Lesha Jesaja 14:24, 25; 55:10, 11.

11, 12. Kalunga okwa udanekela ovapiya vaye shike?

11 Jehova okwa udaneka kutya ota ka xupifa ovapiya vaye eshi ta ka hanauna po ovakolokoshi. Eshi a li ta tumu omuprofeti Jeremia a ka popye nouladi naavo va nyona sha kwata moiti, okwa ti: “Ino va tila, osheshi Ame ondi li pamwe naave ndele handi ku xupifa.” (Jer. 1:8) Sha faafana, eshi Jehova a li pokuhanauna po ovakolokoshi vomuSodom naGomorra, okwa li a tuma ovaengeli vavali va twale Lot noukwaneumbo waye koshitukulwa sha amenwa. Opo nee, “Omwene okwa lokifila Sodom naGomorra osulfuri nomundilo.” — Gen. 19:15, 24, 25.

12 Jehova ota dulu yo okuxupifa ovo hava longo ehalo laye mounyuni aushe. Eshi a li a hanauna po ounyuni wonale woukolokoshi nEyelu, okwa li a “amena Noa, omuudifi wouyuki [navakwao] va-7.” (2 Pet. 2:5) Jehova ota ka xupifa natango ovayuki eshi ta ka hanauna po ounyuni wonena woukolokoshi. Onghee hano, Eendjovo daye otadi ti: ‘Kongeni Omwene, nye amushe ovalininipiki vomoshilongo, kongeni ouyuki! Kaleni nokukonga elininipiko. Kashiimba tamu ka amenwa mefiku lehandu lOmwene.’ (Sef. 2:3) Eshi Jehova ta ka katukila onghatu ounyuni aushe, ‘ovanashili otava ka nangala [edu, NW], ndele ovahenakalunga otava ka dudwa mo.’ — Omayel. 2:21, 22.

13. Ovapiya vaJehova ovo va fya otava ka xupifwa ngahelipi?

13 Ope na ovapiya vaJehova vahapu ovo va fya nale omolwomikifi, omahepeko nosho yo oinima imwe i lili noku lili. (Mat. 24:9) Ongahelipi tava ka dula okuxupifwa? Ngaashi twe lihonga metetekelo, “otaku ka kala enyumuko lovayuki.” (Oil. 24:15) Itashi hekeleke tuu okushiiva kutya kape na osho tashi imbi Jehova a xupife ovapiya vaye!

Epangelo li li pauyuki

14. Omolwashike tu na elineekelo kutya Ouhamba waKalunga oo epangelo li li pauyuki?

14 Oto dulu okuyelifila ovanhu moukalele woye kutya Ouhamba waJehova womeulu ou li epangelo li li pauyuki. Osho oshoshili molwaashi epangelo la tya ngaho oli na omaukwatya makumwifi aKalunga, ngaashi ouyuki nosho yo ohole. (Deut. 32:4; 1 Joh. 4:8, 16) Kalunga okwa yandja Ouhamba oo kuJesus Kristus, oo a wana okupangela edu. Jehova okwa lalakanena yo omuvalu 144 000 wOvakriste ovavaekwa va nyumuninwe omwenyo womeulu opo va ka pangele edu pamwe naKristus. — Eh. 14:1-5.

15. Eyooloko lilipi li li pokati kepangelo lOuhamba waKalunga nosho yo omapangelo opanhu?

15 Itapa ka kala tuu eyooloko linene pokati konghedi yaJesus yokupangela no 144 000 nosho yo yovanhu inava wanenena! Ovapangeli vomounyuni ou luhapu ohava kala ovakwanyanya nohava ningifa ovapangelwa vavo va kale tava lwifafana, naasho ohashi etifa okudipawa kwovanhu omamiliyona. Onghee hano, itashi kumwifa eshi Omishangwa tadi tu ladipike tuhe lineekele ovanhu ‘ovo vehe na ekwafo nande.’ (Eps. 146:3) Mepingafano naasho, Kristus ota ka pangela metwokumwe nomaukwatya aye mawa. Jesus okwa ti: “Ileni kuame, nye amushe hamu longo nomwa lolokifwa, Ame ohandi mu pe etulumuko. Litwikeni ondjoko yange nye mu lilonge kuame, osheshi Aame omunambili momutima onde lininipika; ndee tamu limonene eemwenyo deni etulumuko. Osheshi ondjoko yange iwa nomutengi wange omupu.” — Mat. 11:28-30.

Omafiku axuuninwa oku li pokuxula po

16. Omafiku aa axuuninwa otaa ka xula po ngahelipi?

16 Omafiku axuuninwa ounyuni ou ile ‘efimbo lexulilo longhalelo yoinima,’ okwa kala po okudja mo 1914. (Mat. 24:3, NW) ‘Oudjuu munene’ oo wa popiwa kuJesus otau uya mafiku. (Lesha Mateus 24:21.) Onghalelo aishe younyuni waSatana otai ka xulifwa po poudjuu munene oo inau kala ko nande onale. Ndele mbela oudjuu munene wa tya ngaho otau ka hovela ngahelipi? Otau ka xula po ngahelipi?

17. Oshike tashi ka ningwa po pehovelo loudjuu munene, ngaashi Ombibeli ya popya?

17 Oudjuu munene otau ka hovela ombadilila. “Efiku laJehova” otali ke uya inashi teelelwa, “fimbo tava ti: Ombili [neameno].” (Lesha 1 Ovatesaloniki 5:2, 3, yelekanifa NW.) Oudjuu munene oo wa xunganekwa otau ka hovela pefimbo opo eshi oiwana tai diladila kutya oi li pokukandula po omaupyakadi amwe ayo manene. Okuhanaunwa po ombadilila ‘kwaBabilon shinene,’ ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu, otaku ka kumwifa ounyuni. Eehamba nosho yo ovanhu vamwe otava ka kala va kumwa eshi Babilon Shinene sha hanaunwa po. — Eh. 17:1-6, 18; 18:9, 10, 15, 16, 19.

18. Jehova ote ke linyenga ngahelipi eshi Satana ta ka ponokela oshiwana shaYe?

18 Ota pa ka kala ‘omadidiliko metango nomohani nomeenyofi’ nosho yo ‘edidiliko lOmona wOmunhu otali ka monika keulu.’ Opo nee, ‘ohatu ka yelula omitwe detu, osheshi exupifo letu ola ehena popepi.’ (Luk. 21:25-28; Mat. 24:29, 30) Satana ile Gog ota ka xwaxwameka ovalanduli vaye va kondjife oshiwana shaKalunga. Ndele Jehova okwa popya kombinga yaavo hava ponokele ovapiya vaye ovadiinini a ti: “Ou te mu kumu, ota kumu ondada yeisho [lange, NW].” (Sak. 2:8) Onghee hano, eenghendabala daSatana dokuhanauna po oshiwana shaJehova itadi ka pondola. Omolwashike mbela? Omolwaashi Omwene Omunamapangelo aeshe, Jehova, ota ka katuka onghatu meendelelo opo a xupife ovapiya vaye. — Hes. 38:9, 18.

19. Omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya omatanga ovakwaita aKalunga otaa ka hanauna po onghalelo yaSatana?

19 Eshi Kalunga ta ka katukila oiwana onghatu, ‘otai ka shiiva nokutya oye Jehova.’ (Hes. 36:23, yelekanifa NW.) Jehova ota ka tuma omatangakwaita omayovi omilongo oishitwa yopamhepo, mewiliko laKristus Jesus opo a hanaune po oinima younyuni waSatana oyo ya xupa ko kombada yedu. (Eh. 19:11-19) Ngeenge otwa dimbuluka eshi Jehova a li a longifa omweengeli umwe ‘a dipae ovatondi vaKalunga 185 000’ moufiku umwe auke, ohatu dulu okukala nelineekelo kutya omatanga aye ovakwaita omeulu otaa ka dula okuhanauna po okatukulwa keshe konghalelo yaSatana kombada yedu eshi oudjuu munene tau ka xula po puHarmagedon. (2 Eeh. 19:35; Eh. 16:14, 16) Satana neendemoni daye otava ka tulwa mombwili oule womido eyovi. Opo nee hauxuninwa otava ka hanaunwa po. — Eh. 20:1-3.

20. Jehova ota ka wanifa po shike okupitila mOuhamba waye?

20 Edu otali ka kala la kosholwa oukolokoshi, novayuki otava ka kala fiyo alushe kombada yedu. Jehova ota ka kala shili Omuxupifi Munene. (Eps. 145:20) Ota ka yukipalifa ounamapangelo waye, ota ka yapulifa edina laye liyapuki nota ka wanifa po elalakano laye linene li na sha nedu okupitila mOuhamba waye. Kala to hafele oukalele woye eshi to udifa onghundana iwa ya tya ngaho nokukwafela ‘ovo ve na oikala iwa i na sha nomwenyo waalushe’ va shiive kutya exupifo olo tali ka etwa kOuhamba waKalunga oli li popepi. — Oil. 13:48, NW.

Oto dimbuluka?

• Jesus okwa divilika ngahelipi efimano lOuhamba?

• Omolwashike ovanhu va pumbwa okuxupifwa neenghono kunena shi dulife nale?

• Oiningwanima ilipi twa teelela i ka ningwe poudjuu munene?

• Jehova okwa ulika ngahelipi kutya oku li Omuxupifi Munene?

[Omafano pepandja 16]

Eendjovo daKalunga oda xunganeka kombinga yoilonga yelikalekelwa i na sha nokuudifa oyo tai longwa mounyuni aushe kunena

[Efano pepandja 18]

Ngaashi Jehova a li a xupifa Noa nosho yo oukwaneumbo waye, nafye ota dulu oku tu xupifa

[Efano pepandja 20]

Jehova ‘ota ka feta po omahodi momesho avo, nefyo itali ka kala po vali.’ — Eh. 21:4.

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe