Ohava “shikula odjona keshe apa tai i”
“Ovo ava hava shikula Odjona keshe apa tai i.” — Eh. 14:4.
1. Ovashikuli vaJesus vashili ova li ve udite ngahelipi shi na sha noku mu landula?
JESUS okwa li “ta longo ovanhu moshinagoga muKapernaum” konima eshi pwa pita omido mbali netata lwaapo okudja eshi a hovela oukalele waye. Molwaashi ovahongwa vaye ova li va halukifwa komahongo aye, vahapu vomuvo ova “shuna monima, vo inava enda vali naye.” Jesus okwa li a pula ovayapostoli vaye 12 ngeenge navo ova hala okuya. Ndele Simon Petrus okwa nyamukula a ti: “Omwene, otu ye kulyelye ngeno? Ove u neendjovo domwenyo waalushe; ndele fye twa itavela ndele tu shi shii, Oove Omuyapuki waKalunga.” (Joh. 6:48, 59, 60, 66-69) Ovashikuli vaJesus vashili kava li va efa po oku mu shikula. Konima eshi ovahongwa vaye va vaekwa nomhepo iyapuki, ova twikila okukala tava dulika kewiliko laye. — Oil. 16:7-10.
2. (a) Oolyelye ve li “omupiya omudiinini nomunaendunge” ile ‘elenga leumbo lidiinini’? (b) Ongudu yomupiya otai yandje oumbangi wa kola ulipi u na sha ‘nokushikula odjona’?
2 Ongahelipi shi na sha nOvakriste ovavaekwa kunena? Mexunganeko laye li na sha “nedidiliko lokuuya [kwaye] nolexulilo lefimbo lounyuni,” Jesus okwa li a popya kombinga yongudu yovashikuli vaye ovavaekwa ovo ve li kombada yedu ve li “omupiya omudiinini nomunaendunge” ile ‘elenga leumbo lidiinini.’ (Mat. 24:3, 45; Luk. 12:42, OB-1954) Ongudu yomupiya oya kala idiinini ‘mokushikula Odjona keshe apa tai i.’ (Lesha Ehololo 14:4, 5.) Oilyo yongudu yomupiya oya koshoka ya fa oukadona meityo lopamhepo, shaashi inai linyateka neenghedi nosho yo omahongo ‘aBabilon Shinene,’ ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu. (Eh. 17:5) ‘Momakanya avo inamu udika’ nande omahongo oipupulu, ‘nokave na nande oshipo,’ sha hala okutya, kave na edilo lounyuni waSatana. (Joh. 15:19) Monakwiiwa, oshixupe shovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu otashi ka “shikula” Odjona fiyo omeulu. — Joh. 13:36.
3. Omolwashike sha fimana okukala twe lineekela ongudu yomupiya?
3 Jesus okwa nangeka po omupiya omudiinini nomunaendunge ‘kombada yovapiya vaye, e va pe oikulya pefimbo layo.’ Ovapiya ovo otava ulike koilyo yongudu oyo pauhandimwe. Okwa nangeka po yo ongudu yomupiya i ninge “elenga loinima yaye aishe.” (Mat. 24:45-47) ‘Oinima’ oyo oya kwatela mo “ongudu inene” ‘yeedi dimwe’ oyo tai ende tai nenepala. (Eh. 7:9; Joh. 10:16, OB-1986) Mbela ovavaekwa pauhandimwe nosho yo ‘eedi dimwe’ kave na okukala ve lineekela ongudu yomupiya oyo ya nangekwa po i va pashukile? Ope na omatomheno mahapu molwaashi tu na okulineekela ongudu yomupiya. Ope na omatomheno avali a tongomana: (1) Jehova okwe lineekela ongudu yomupiya. (2) Jesus naye okwe lineekela ongudu yomupiya. Paife natu ka konakoneni omaumbangi oo taa ulike kutya Jehova naJesus ove lineekela filufilu ongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge.
Jehova okwe lineekela ongudu yomupiya
4. Omolwashike hatu dulu okulineekela eendja dopamhepo odo hatu pewa komupiya omudiinini?
4 Mbela oshike hashi kwafele omupiya omudiinini a dule okukala te tu pe eendja dopamhepo pefimbo odo tadi tu palula? Jehova okwa ti: “Onda hala ndi ku longe, ndi ku udikile ondjila, ei u nokweenda nayo.” Okwa weda ko a ti: “Onda hala ndi ku twe omayele; eisho lange tali ku pashukile.” (Eps. 32:8) Eendjovo odo otadi ulike kutya Jehova oha wilike ongudu yomupiya. Onghee hano, ohatu dulu okulineekela filufilu ouyelele wopamishangwa nosho yo ewiliko olo hatu pewa komupiya omudiinini.
5. Oshike tashi ulike kutya ongudu yomupiya otai wilikwa komhepo iyapuki?
5 Jehova okwa nangeka yo noupuna ongudu yomupiya eshi e i pa omhepo yaye iyapuki. Nonande omhepo iyapuki ihai monika, oshiimati shayo ohashi kala shi liwetikile. Diladila koundombwedi oo omupiya omudiinini a yandja mounyuni aushe kombinga yaJehova, yOmona waye nosho yo yOuhamba. Ovapiya vaJehova otava udifa nouladi etumwalaka lOuhamba moilongo i dule 230, mwa kwatelwa ounhunu. Mbela osho itashi yandje oumbangi wa kola kutya omupiya oo ota wilikwa komhepo iyapuki? (Lesha Oilonga 1:8.) Ongudu yomupiya ohai ningi omatokolo mahapu a kwata moiti opo i dule okuyandja eendja dopamhepo koshiwana shaJehova mounyuni aushe. Ngeenge omupiya omudiinini ta ningi omatokolo a tya ngaho, oha tula moilonga omaukwatya ngaashi ohole, engungumano nosho yo omaukwatya makwao oo e li oshitukulwa shoshiimati shomhepo. — Gal. 5:22.
6, 7. Jehova okwe lineekela omupiya omudiinini shi fike peni?
6 Opo tu mone kutya Jehova okwe lineekela omupiya omudiinini shi fike peni, natu ka taleni kwaasho a li a udanekela oilyo yongudu oyo. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Enghuma otali ka shikwa, novafi otava nyumuka, ndele itava xulu po vali, ndele ofye ohatu shitululwa. Osheshi eshi shopanyonauko oshi nokudjala shinya shi he nenyonauko, naashi tashi fi, otashi djala shinya itashi fi.” (1 Kor. 15:52, 53) Ovashikuli vaKristus ovavaekwa, ovo va longela Kalunga noudiinini fiyo omokufya kwaavo, ohava nyumunwa ve li oishitwa yopamhepo nokupewa omwenyo waalushe. Ohava pewa yo oukwatya wokuhafya vali, ile tu tye, okuhaxula po, nosho yo omalutu iha nyonauka. Kungaho, inava pumbwa oinima oyo tai dulu oku va kaleka nomwenyo. Ehololo 4:4 otali hokolola ovanyumunwa ovo ve li omutumba komalukalwapangelo, va djala oikoroni yoingoldo komitwe. Osho otashi ulike kutya ovavaekwa otava ka pewa oufembanghenda woku ka kala ovapangeli meulu. Ope na natango omaumbangi mahapu oo ta ulike kutya Jehova okwe lineekela ovavaekwa.
7 Ehololo 19:7, 8 otali ti: “Ehombolo lOdjona ola fika, nomuhombolwa waye okwe lilongekida, nokwa pewa a djale oikutu yoliina itoka ya vilima noya yela. Oikutu oyo yoliina oyo ouyuki wovayapuki.” Osho otashi ulike kutya Jehova okwa hoolola Ovakriste ovavaekwa opo va ninge omuhombolwa wOmona waye. Kadi fi tuu eeshali dikumwifi odo ovavaekwa tava ka pewa: omalutu ihaa nyonauka, oukwatya wokuhafya, oufembanghenda woku ka pangela meulu nosho yo okukala nombinga ‘mehombolo lOdjona’! Eeshali odo otadi ulike filufilu kutya Jehova okwe lineekela ovavaekwa, ovo “hava shikula Odjona keshe apa tai i.”
Jesus okwe lineekela ongudu yomupiya
8. Jesus okwa li a ulika ngahelipi kutya okwe lineekela ovashikuli vaye ovavaekwa?
8 Oumbangi ulipi tau ulike kutya Jesus okwe lineekela ovashikuli vaye ovavaekwa? Moufiku oo wa tetekelela okufya kwaye, okwa li a udanekela ovayapostoli vaye 11, a ti: “Onye tuu ava mwa kala puame momayeleko ange, [nohandi ningi ehangano nanye, ngaashi Tate a ninga naame ehangano, molwouhamba, NW], mu shiive okulya nokunwa poshililo shange, nokukala omutumba komalukalwa nokutokola omapata omulongo naavali aIsrael.” (Luk. 22:28-30) Ehangano olo Jesus a li a ninga novayapostoli 11 ola kwatela mo yo Ovakriste aveshe ovavaekwa 144 000. (Luk. 12:32; Eh. 5:9, 10; 14:1) Ngeno Jesus ka li e lineekela ovavaekwa, mbela ngeno okwa ninga ngoo ehangano navo opo a ka pangele pamwe navo mOuhamba waye?
9. Oshike sha kwatelwa ‘moinima aishe’ yaKristus?
9 Jesus Kristus okwa nangeka po omupiya omudiinini a ninge “elenga loinima yaye aishe,” oinima aishe yokombada yedu i na sha nOuhamba. (Mat. 24:47) Oinima oyo oya kwatelwa mo oikwa noipangifo oyo i li kombelewa ya kula yEendombwedi daJehova, koitaimbelewa yomoilongo i lili noku lili, kOmalupale Oyoongalele nokOmalupale Ouhamba mounyuni aushe nosho yo oilonga yokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa. Mbela ope na ngoo omunhu ta dulu okuyandja oinima yaye i na ondilo komunhu wonhumba oo ine lineekela opo e i mu tuvikilile noku i longife?
10. Oshike tashi ulike kutya Jesus oku li pamwe novashikuli vaye ovavaekwa?
10 Eshi omunyumunwa Jesus a li pokuya meulu, okwa li a holokela ovahongwa vaye nokwa li e va udanekela a ti: “Tala, Ame ndi li pamwe nanye omafiku aeshe fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” (Mat. 28:20) Mbela Jesus okwa wanifa po ngoo eudaneko olo? Omido 15 da pita, omuvalu womaongalo Eendombwedi daJehova owa li 70 000 lwaapo, ndele paife oku dule po 100 000. Osho osha hala okutya okwa hapupala neepersenda di dule 40. Mbela ovahongwa vape vangapi va li va wedwa mo momukokomoko wefimbo olo? Omwa wedwa ovahongwa vape ve fike hanga pomamiliyona 4, 5 moule womido odo, oupokati wovahongwa ve dule 800 efiku keshe. Ekulo la tya ngaho likumwifi otali ulike kutya Kristus oha wilike ovashikuli vaye ovavaekwa pokwoongala nonokutya ohe va yambidida moilonga yavo yokuninga ovanhu ovahongwa.
Ongudu yomupiya oidiinini noinaendunge
11, 12. Ongahelipi ongudu yomupiya ya ulika kutya oidiinini noinaendunge?
11 Ngeenge Jehova naJesus ove lineekela filufilu omupiya omudiinini nomunaendunge, mbela nafye katu na oku mu lineekela? Omupiya oo okwa ulika oudiinini waye mokukala ta wanifa po oshilonga osho e lineekelelwa. Pashihopaenenwa, okwa kala ta nyanyangida oifo yOshungonangelo oule womido 130. Ota twikile okuunganeka okwoongala kwokoshivike nosho yo oyoongalele inini nai ya kula, oyo ya nuninwa oku tu tunga pamhepo.
12 Omupiya oo oku li yo omunaendunge, molwaashi ke na ounhwa, iha katuka eenghatu nopehe na ewiliko laJehova noihe lipwililikile omalombwelo a yela oo ta pewa kuJehova. Ovawiliki vomalongelokalunga oipupulu ohave lipwililikile oikala yokulihola mwene nosho yo elihumbato la nyata lovanhu vomounyuni ile tava yambidida moipafi oikala ya tya ngaho. Ndele mepingafano naasho, omupiya omunaendunge ohe tu londwele shi na sha neemwiyo dounyuni waSatana woukolokoshi. Omupiya oo oha yandje omalondwelo opandunge pefimbo, molwaashi Jehova naJesus otave mu nangeke noupuna. Onghee hano, otu na okulineekela omupiya oo filufilu. Ndele mbela ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwe lineekela omupiya omudiinini nomunaendunge?
‘Enda pamwe’ novavaekwa eshi tava shikula Odjona
13. Metwokumwe nexunganeko laSakaria, ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwe lineekela omupiya omudiinini nomunaendunge?
13 Omuprofeti Sakaria okwa popya kombinga ‘yovalumenhu omulongo ovo tava ka kwata koshikutu shomulumenhu Omujuda nokukanyatela ko, ndele tava ti: Otwa hala okweenda pamwe nanye.’ (Lesha Sakaria 8:23.) Molwaashi ovalumenhu omulongo ova lombwela ‘omulumenhu Omujuda’ kutya ‘otwa hala okweenda nanye,’ osha yela kutya omulumenhu oo ota ulike kongudu yovanhu. Kunena, omulumenhu oo ota faneke oshixupe shovavaekwa ovo ve li oshitukulwa ‘shaIsrael yaKalunga.’ (Gal. 6:16) “Ovalumenhu omulongo vomomalaka aeshe oiwana” otava faneke ongudu inene yeedi dimwe. Ngaashi ashike ovavaekwa hava shikula Jesus keshe apa ta i, ongudu inene nayo ohai ‘ende pamwe’ nomupiya omudiinini nomunaendunge. Ongudu inene kai na okufya ohoni okweendafana ‘naavo ve na eifano lomeulu.’ (Heb. 3:1) Jesus ka li a fya ohoni okwiifana ovavaekwa “ovamwaxe.” — Heb. 2:11.
14. Ongahelipi hatu dulu okuyambidida ovamwaxe vaKristus?
14 Jesus okwa tala ko ekwafo olo ovamwaxe tava pewa a fa oye te li pewa. (Lesha Mateus 25:40.) Omeenghedi dilipi ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu fiyo alushe tava dulu okuyambidida ovamwaxe vaKristus ovavaekwa? Onghedi ya fimanenena omo hatu dulu okuyambidida ovavaekwa omokukufa ombinga moilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba. (Mat. 24:14; Joh. 14:12) Momukokomoko womido omilongo da pita, omuvalu wovavaekwa ovo ve li kombada yedu owa enda tau ninipala, ofimbo omuvalu weedi dimwe wa hapupala. Ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu ohava kufa ombinga moilonga yokuyandja oundombwedi; vamwe ove li nokuli ovaudifi vefimbo li yadi. Kungaho, otava yambidida ovavaekwa eshi tava wanifa po oshinakuwanifwa shavo shokuninga ovanhu ovahongwa. (Mat. 28:19, 20) Ohatu dulu yo natango okuyambidida oilonga oyo mokuyandja omayambidido opashimaliwa, hatu shi ningi meenghedi di lili noku lili.
15. Omukriste keshe oku na okutala ko ngahelipi eendja dopamhepo odo tadi yandjwa pefimbo nosho yo omatokolo oo ta ningwa komupiya omudiinini?
15 Tu li Ovakriste pauhandimwe, mbela ohatu tale ko ngahelipi eendja dopamhepo odo hadi yandjwa pefimbo komupiya omudiinini okupitila moishangomwa ya kanghamena kOmbibeli nosho yo poyoongalele nopokwoongala kwopaKriste? Mbela ohatu li ngoo nehafo eendja da tya ngaho nokutula moilongo osho hatu lihongo? Mbela ohatu linyenge ngahelipi komatokolo oo ta ningwa komupiya omudiinini? Mokudulika nehalo liwa kewiliko olo hatu pewa, ohatu ulike kutya otu na eitavelo notwe lineekela elongekido olo la tulwa po kuJehova. — Jak. 3:17.
16. Omolwashike Ovakriste aveshe ve na okupwilikina kovamwaxe vaKristus?
16 Jesus okwa ti: “Eedi dange ohadi udu ondaka yange, naame ondi di shii, ndele odo tadi shikula nge.” (Joh. 10:27) Ovakriste ovavaekwa ohava pwilikine kondaka yaJesus noku mu shikula. Ndele mbela ongahelipi shi na sha naavo hava ‘ende pamwe’ novavaekwa? Navo ove na okupwilikina kuJesus. Ove na yo okupwilikina kovamwaxe vaJesus ovavaekwa, molwaashi Kalunga okwe lineekelela ovavaekwa ovo oshinakuwanifwa shokufila oshisho pamhepo oshiwana shaye. Oshike sha kwatelwa mokupwilikina kondaka yovamwaxe vaKristus?
17. Okupwilikina kongudu yomupiya okwa kwatela mo shike?
17 Omupiya omudiinini nomunaendunge kunene oku lilwe po kOlutuwiliki, olo hali kwatele komesho nokupashukila oilonga yokuudifa mounyuni aushe. Olutuwiliki ola fikama po movakulunhuongalo ovavaekwa ovanawino. Ovakulunhuongalo va tya ngaho ova yeleka lela okutalika ko ve li “ovakwatelikomesho” vetu. (Heb. 13:7) Otava file oshisho ovaudifi vOuhamba 7 000 000 lwaapo mounyuni aushe, ovo ve li momaongalo e dule 100 000. Osho otashi ulike lela kutya ovapashukili ovo ovavaekwa ove li “ovaladi moilonga yOmwene.” (1 Kor. 15:58) Okupwilikina kongudu yomupiya osha hala kutya otu na okulongela kumwe filufilu nOlutuwiliki.
Ovo hava pwilikine komupiya ohava nangekwa noupuna
18, 19. (a) Ongahelipi ovo hava pwilikine komupiya omudiinini nomunaendunge va nangekwa noupuna? (b) Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?
18 Omupiya omudiinini nomunaendunge okwa nangekwa po opo ‘a twale vahapu kouyuki.’ (Dan. 12:3) Movanhu va tya ngaho omwa kwatelwa ovo tava ka xupa eshi onghalelo ei yoinima youkolokoshi tai ka hanaunwa po. Kashi fi tuu enangeko noupuna okutalwa ko tu li ovayuki kuKalunga!
19 Oshike tashi ka ningilwa monakwiiwa ovo hava pwilikine kondaka yomupiya omudiinini, eshi ‘oshilando shiyapuki, Jerusalem Shipe, [osho sha fikama po mo 144 000] tashi ka kulukila pedu okudja meulu kuKalunga, sha wapalekwa ngaashi omuvalekwa a djalekelwa omulumenhu waye’? Ombibeli oya ti: “Kalunga mwene ota kala pamwe navo, . . . ndele ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.” (Eh. 21:2-4) Omolwomatomheno mahapu oo a popiwa metetekelo, natu pwilikineni kuKristus nosho yo kovamwaxe ovavaekwa ovo ve shii okulineekelwa.
Oshike we lihonga?
• Oumbangi ulipi tau ulike kutya Jehova okwe lineekela omupiya omudiinini nomunaendunge?
• Oshike tashi ulike kutya Jesus Kristus okwe lineekela filufilu ongudu yomupiya?
• Omolwashike tu na okulineekela elenga leumbo lidiinini?
• Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya okwe lineekela omupiya omudiinini?
[Efano pepandja 19]
Mbela ou shii kutya oolyelye va hoololwa kuJehova va ninge omuhombolwa wOmona waye?
[Omafano pepandja 20]
Jesus Kristus okwe lineekelela omupiya omudiinini nomunaendunge ‘oinima yaye aishe’
[Efano pepandja 21]
Eshi hatu kufa ombinga moilonga yokuyandja oundombwedi, ohatu yambidida ovavaekwa