ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w08 5/1 ep. 11-15
  • Natu kale hatu ningile ovanhu ouwa

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Natu kale hatu ningile ovanhu ouwa
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • “Holeni ovatondi veni”
  • Omolwashike tu na okukala hatu dimine po vamwe?
  • “Inamu tokola”
  • Otu na okuungaunga ngahelipi navamwe?
  • Natu kale alushe hatu ningile vamwe ouwa
  • Euvitho lya tseyika nawa
    Omuntu omunenenene ngoka a li ko nale
  • Kombinga yankene tu na okuungaunga nayalwe
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Dhiminathanii po ethimbo kehe
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
  • Jehova ohe tu pe osho twa pumbwa efiku keshe
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
w08 5/1 ep. 11-15

Natu kale hatu ningile ovanhu ouwa

‘Va ningileni ouwa.’ — LUK. 6:35, yelekanifa NW.

1, 2. Omolwashike hashi kala shidjuu luhapu okuningila vamwe ouwa?

IHASHI kala shipu okuningila vamwe ouwa. Ovanhu vamwe ovo hatu ulikile ohole ihava kala ve tu hole. Nonande ohatu ningi eenghendabala oku va kwafela pamhepo moku va lombwela ‘evangeli lefimano laKalunga omunelao’ nosho yo Omona waye, otashi dulika va kale vehe na ko nasha netumwalaka olo hatu va udifile ile va kale vehe na olupandu. (1 Tim. 1:11, yelekanifa OB-1954.) Vamwe ove li “ovatondi [vomuti womahepeko, NW] waKristus.” (Fil. 3:18) Tu li Ovakriste, otu na okuungaunga ngahelipi novanhu va tya ngaho?

2 Jesus Kristus okwa li a lombwela ovahongwa vaye a ti: “Holeni ovatondi veni, nye mu va ningile ouwa.” (Luk. 6:35) Natu ka konakone nawa ekumaido olo. Ohatu ka mona yo ouwa mokukonakona oitwa imwe oyo Jesus a popya i na sha nokuningila vamwe ouwa.

“Holeni ovatondi veni”

3. (a) Ngonga eendjovo daJesus odo di li muMateus 5:43-45, noitya yoye mwene. (b) Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda vomefelemudo lotete ova li ve na etaleko lilipi li na sha nOvajuda nosho yo ovo va li vehe fi Ovajuda?

3 MEudifo laJesus lokomhunda la shiivika nawa, okwa li a lombwela ovapwilikini vaye va kale ve hole ovatondi vavo nokwiilikanena ovo tave va hepeke. (Lesha Mateus 5:43-45.) Ovapwilikini vaye ova li Ovajuda, ovo va li ve shii oshipango shaKalunga osho tashi ti: “Ovanhu vomoshiwana shoye ino va kwatela onghone noino va tonda, ndelenee hola omukweni ngaashi u lihole mwene.” (Lev. 19:18) Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda vomefelemudo lotete ova li va itavela kutya ‘ovanhu vomoshiwana shoye’ nosho yo “omukweni” ova li va kwatela mo ashike Ovajuda. Omhango yaMoses oya li tai pula Ovaisrael va kale va yooloka ko koiwana ikwao, ndele ova li ve na etaleko olo kutya ovanhu aveshe ovo va li vehe fi Ovajuda ovatondi vavo, nova li ve na okukala ve va tonde pauhandimwe.

4. Ovahongwa vaJesus ova li ve na okuungaunga ngahelipi novatondi vavo?

4 Jesus okwa li yo a popya a ti: “Holeni ovatondi veni, ilikaneneni ovahepeki veni.” (Mat. 5:44) Ovahongwa vaye ova li ve na okukala ve hole ovanhu aveshe ovo va li ve va tonde. Omushangi wEvangeli Lukas okwa popya eendjovo odo da popiwa kuJesus a ti: “Nye ava tamu pwilikine ohandi mu lombwele: Holeni ovatondi veni, ovo have mu tondo va ningileni ouwa, nangekeni noupuna ovo have mu fingi, ilikaneneni ava have mu sheke.” (Luk. 6:27, 28) Ngaashi oohandimwe vomefelemudo lotete ovo va li va tula moilonga osho va hongwa kuJesus, nafye ‘ohatu ningile ouwa ovo ve tu tonde’ moku va longela oilonga yolune. Ohatu ‘nangeke noupuna ovo have tu fingi’ mokupopya navo nolune. Ohatu ‘ilikanene yo ovo have tu hepeke’ moku tu ehameka palutu ile have tu “sheke” meenghedi di lili. Ngeenge hatu ilikana ngaho kuJehova, ohatu ulike kutya otu hole ovatondi vetu notwa hala va lundulule oikala yavo nova katuke eenghatu odo tadi va hokwifa kuJehova.

5, 6. Omolwashike tu na okukala tu hole ovatondi vetu?

5 Omolwashike tu na okukala tu hole ovatondi vetu? Jesus okwa ti: “Opo mu ninge ovana vaXo yeni meulu.” (Mat. 5:45) Ngeenge otwa dulika komayele oo, ohatu ka ninga “ovana” vaKalunga molwaashi ohatu mu hopaenene, ‘osheshi etango laye ohe li pitifile ava vai naava vawa, nodula ohe i lokifile ovayuki naava vehe fi ovayuki.’ Ngaashi Lukas a popya, Kalunga “oku na onheni naava ve he shii okupandula naava [vai].” — Luk. 6:35.

6 Jesus okwa divilika kutya osha fimana kovahongwa vaye va kale ve ‘hole ovatondi vavo,’ a ti: “Ngenge mu hole ava, ve mu hole, omu noku ka pewa ondjabi yashike? Novafutifi ihave shi ningi yo? Ndele ngenge hamu popifa vakweni [“ovamwaxo”, NW], aveke mu shii hamu ningi oshinima oshinene? Novapaani ihave shi ningi yo?” (Mat. 5:46, 47) Ngeenge otwa kala ashike tu hole ovo ve tu hole, Kalunga ite ke tu pa “ondjabi,” sha hala okutya, ita ka kala e tu hokwa. Nokuli novafendelifi ovo va li ve tondike kuvahapu ova li ve hole ovanhu ovo va li ve va hole. — Luk. 5:30; 7:34.

7. Omolwashike itashi ka kala oshinima shinene ngeenge otwa kala ashike hatu popifa ‘ovamwatate’?

7 Ngeenge Ovajuda va li tave lipopifa ova li hava kwatele mo outumbulilo “ombili nai kale naave.” (Ovatok. 19:20; Joh. 20:19) Omujuda oo a li ha popifa mukwao ngaho, okwa li ha ulike kutya okwe mu halela oukolele nosho yo ehepuluko. Itashi ka kala ‘oshinima shinene’ ngeenge ohatu popifa ashike ovo twa tala ko ve li ‘ovamwatate.’ Molwaashi ngaashi Jesus a popya, ‘ovapaani’ navo osho va li hava ningi ngaho.

8. Jesus okwa li ta ladipike ovapwilikini vaye va ninge shike eshi a ti: ‘Kaleni mwa wana mwa pwa’?

8 Ovahongwa vaJesus kava li va wanenena omolwoufyuululwalunde. (Rom. 5:12) Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a xulifa oshipopiwa shaye a ti: “Kaleni hano mwa wana mwa pwa, ongaashi Xo yeni meulu a wana a pwa.” (Mat. 5:48) Kungaho, Jesus okwa li ta ladipike ovapwilikini vaye va hopaenene ‘Xe yavo yomeulu,’ Jehova, va kale ve na ohole ya wana ya pwa, sha hala okutya, va kale ve hole ovatondi vavo. Nafye otu na yo okuninga sha faafana.

Omolwashike tu na okukala hatu dimine po vamwe?

9. Eendjovo odo tadi ti: “Dima po eendjo detu” oda hala okutya shike?

9 Ngeenge ohatu file vamwe onghenda moku va dimina po ngeenge va nyona kufye, otashi ulike kutya ohatu twikile okulonga ouwa. Eilikano loshihopaenenwa laJesus ola kwatela mo eendjovo odo tadi ti: “Dima po eendjo detu, ngaashi nafye yo hatu dimi po daavo va nyona kufye.” (Mat. 6:12, OB-1986) Eendjo odo tadi popiwa movelishe oyo itadi ulike keendjo doimaliwa. Evangeli laLukas otali ulike kutya “eendjo” odo Jesus a popya otadi ulike komatimba, molwaashi ola ti: “Dima po omatimba etu, osheshi nafye yo hatu dimine po keshe tuu ou e noikolo nafye.” — Luk. 11:4.

10. Ongahelipi hatu dulu okuhopaenena Kalunga shi na sha nokudimina po vamwe?

10 Otu na okuhopaenena Kalunga, oo ha dimine po nehalo liwa ovanyoni ovo ve livela ombedi. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Kalafaneni mu noukaume nokufilafana onghenda nokudiminafana po omatimba, ngaashi Kalunga e mu dimina po muKristus.” (Ef. 4:32) Omupsalme David okwa imba a ti: “Omwene Oye omunefilonghenda nomunanghenda, oku yadi onheni nouwanghenda munene. . . . Ye ite tu ningile eshi sha yeleka omatimba etu, ndee ite tu alulile shi fike powii wetu. . . . Ngaashi oushilo nouninginino u lili kokule, osho Ye ha ehenifa [omanyono] etu kokule nafye; ngaashi xe ta file ounona vaye onghenda, Omwene osho ha file onghenda ava have mu tila. Osheshi Oye ta shiiva oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu — Eps. 103:8-14.

11. Jehova oha dimine po oolyelye?

11 Ovanhu otava dulu ashike okudiminwa po kuKalunga ngeenge ova dimine po ovo va nyona kuvo. (Mark. 11:25) Jesus okwa divilika oshitwa osho eshi a ti: “Osheshi onye ngenge hamu kufile po ovanhu omanyono avo, Xo yeni meulu ote mu kufile po yo; ndelenee ngenge itamu dimine po ovanhu, naXo yeni ita dimi po omanyono eni.” (Mat. 6:14, 15) Kalunga oha dimine po ashike ovo hava dimine po vakwao nehalo liwa. Onghedi imwe omo hatu dulu okutwikila okulonga ouwa omokudulika komayele aPaulus oo taa ti: “Ngaashi [Jehova, NW] e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge.” — Kol. 3:13.

“Inamu tokola”

12. Jesus okwa yandja omayele elipi e na sha nokutokola vamwe?

12 MEudifo laye lokomhunda, Jesus okwa popya vali onghedi imwe omo hatu dulu okuningila vamwe ouwa eshi a lombwela ovapwilikini vaye vaha kale tava tokola vakwao nokwa li a longifa efaneko li na eenghono opo a divilike oshinima osho. (Lesha Mateus 7:1-5.) Natu ka tale kutya Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a ti: “Inamu tokola.”

13. Jesus okwa li a hala okutya ngahelipi eshi a lombwela ovapwilikini vaye va ‘kale hava mangulula vakwao’?

13 Evangeli laMateus ola popya eendjovo odo da popiwa kuJesus tadi ti: “Inamu tokola, opo mu ha tokolwe.” (Mat. 7:1) Jesus okwa ti yo kutya: “Inamu tokola, nanye yo itamu tokolwa, inamu va tokolela ekano, nanye yo itamu tokolelwa ekano. [Kaleni nokumangulula vakweni, opo nanye mu ka mangululwe, NW].” (Luk. 6:37) Ovafarisai vomefelemudo lotete ova li hava tokola vakwao neenghono she likolelela keenghulunghedi dihe li pamishangwa. Ovo va li tava pwilikine kuJesus ova li ve na okweefa po ‘okutokola’ vakwao. Ponhele yaasho, ova li ve na ‘okukala hava mangulula vakwao,’ sha hala okutya, va kale hava dimine po ovo va nyona kuvo. Omuyapostoli Paulus naye okwa yandja omayele a yukila oko e na sha nokudiminafana po. — Lesha Ovaefeso 4:32.

14. Ovahongwa vaJesus ova li tave ke linyengifa ovanhu va kale hava ningi shike ngeenge ova kala hava dimine po vamwe?

14 Ovahongwa vaJesus ova li tave ke linyengifa ovanhu vakwao va kale hava dimine po vakwao, ngeenge ova kala hava dimine po vamwe. Jesus okwa ti: “Etokolo eli tamu li tokolifa, nanye yo otamu li tokolifwa; noshiyelekifo eshi tamu shi yelekifa, nanye yo otamu ke shi yelekifwa.” (Mat. 7:2) Ohatu ka teya osho hatu kunu shi na sha nonghedi omo hatu ungaunga navamwe. — Gal. 6:7.

15. Jesus okwa li a ulika ngahelipi kutya osha puka okukala hatu kembaula vamwe?

15 Dimbuluka kutya opo Jesus a ulike kutya osha puka okukala hatu kembaula vamwe okwa pula a ti: “Ndele ongahelipi hano wa tala okambodi ke li meisho lomukweni, ndele endangalati li li meisho loye mwene, ku li wete? Ile to shiiva ngahelipi okulombwela omumwanyoko: Handi uya, ndi kufe mo okambodi meisho loye, ndele tala, ove u nendangalati meisho loye mwene?” (Mat. 7:3, 4) Omunhu oo e na eamo lokukembaula vamwe oha mono epuko linini “meisho” lomumwaxe. Omunhu oo ha ningi ngaho oha kala ta diladila kutya omumwaxe iha ningi omatokolo e li pandunge. Nonande epuko olinini, tali yelekwa nokambodi, oha pula omumwaxe e mu kufe “okambodi.” Oha pula omumwaxe e mu kwafele a kale e wete ko oinima nawa, te shi ningi noihelele.

16. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Ovafarisai ova li ve na “endangalati” momesho avo?

16 Ovawiliki vomalongelokalunga Oshijuda ovo va li unene tuu hava tokola vamwe neenghono. Pashihopaenenwa, eshi omulumenhu umwe omupofi a li a twikululwa kuKristus ndele ta ti kutya Kristus okwa dja kuKalunga, Ovafarisai ova li va nyamukula va handuka va ti: “Ove owa dalwa moulunde wovenevene, ndele wa hala u tu longe.” (Joh. 9:30-34) Ovafarisai ova li ve na “endangalati” momesho avo nova li ovapofi filufilu ngeenge tashi uya pokudula okutokola mondjila she likolelela komifikamhango daJehova. Onghee hano, Jesus okwa ti: “Omunaihelele oove, kufa mo tete endangalati meisho loye mwene, opo to mono nawa, nhumbi to kufa mo okambodi ke li meisho lomukweni.” (Mat. 7:5; Luk. 6:42) Ngeenge otwa tokola toko okulonga ouwa nokuungaunga nawa navamwe, itatu ka kala alushe hatu va tokola mokukonga alushe omandangalati opafaneko momesho avo. Ponhele yaasho, ohatu ka dimina kutya inatu wanenena, notu na okuhenuka okukala hatu tokola ovaitaveli vakwetu.

Otu na okuungaunga ngahelipi navamwe?

17. PaMateus 7:12, otu na okuungaunga ngahelipi navamwe?

17 MEudifo laye lokomhunda, Jesus okwa popya kutya Kalunga oha ungaunga novapiya vaye ngaashi Xe eshi ha nyamukula omailikano avo. (Lesha Mateus 7:7-12.) Oshididilikwedi eshi Jesus a tota po efinamhango li na sha nanghee tu na okuungaunga navamwe, a ti: “Onghee hano, keshe eshi mwa hala ovanhu ve mu ningile, osho va ningileni yo: osheshi omhango novaprofeti odo tuu odo.” (Mat. 7:12) Ngeenge otwa kala hatu ungaunga novanhu vakwetu monghedi ya tya ngaho ohatu ka ulika kutya fye ovahongwa vashili vaJesus Kristus.

18. ‘Omhango’ oya li ya ulika ngahelipi kutya otu na okuungaunga navamwe monghedi omo twa hala va ungaunge nafye?

18 Konima eshi Jesus a popya nokutya otu na okuungaunga navamwe monghedi omo twa hala va ungaunge nafye, okwa weda ko a ti: “Osheshi omhango novaprofeti odo tuu odo.” Ngeenge ohatu ungaunga navamwe monghedi omo Jesus a popya, otu li metwokumwe ‘nomhango’ oyo i li momambo Ombibeli okudja muGenesis fiyo okuDeuteronomion. Kakele kokuholola elalakano laJehova li na sha nokuyandja oludalo olo tali ka kufa po oukolokoshi, omambo oo oku na yo Omhango oyo Jehova a li a yandja koshiwana shaIsrael okupitila muMoses mo 1513 K.O.P. (Gen. 3:15) Kakele koinima ikwao, Omhango oya li yo ya popya kutya Ovaisrael ove na okukala ovayuki, vehe na onhondo nova li yo ve na okuningila ouwa ovo tava mono oixuna nosho yo ovanailongo ovo ve li medu lavo. — Lev. 19:9, 10, 15, 34.

19. ‘Ovaprofeti’ otava ulike ngahelipi kutya otu na okulonga ouwa?

19 Eshi Jesus a popya shi na sha ‘novaprofeti,’ okwa li ta diladila shi na sha nomambo omaxunganeko Omishangwa dOshiheberi. Omambo oo oku na omaxunganeko opaMessias oo e mu wanifilwa. Omambo oo otaa ulike yo kutya Kalunga oha nangeke noupuna oshiwana shaye ngeenge tashi longo osho sha yuka koshipala shaye nokuungaunga nawa navamwe. Pashihopaenenwa, exunganeko laJesaja ola li la kumaida Ovaisrael la ti: “Omwene osho ta ti ngaha: Diinineni epangelo liyuki ndele ningeni ouyuki. . . . Omunelao omunhu ou te shi diinine, nomona womunhu, ou e shi dama . . . ou ta kelele eke laye li ha ninge owii.” (Jes. 56:1, 2) Kalunga okwa hala oshiwana shaye shi twikile okulonga ouwa.

Natu kale alushe hatu ningile vamwe ouwa

20, 21. Eengudu dovanhu oda li de linyenga ngahelipi kEudifo laJesus lokomhunda, nomolwashike u na okudilonga kombinga yalo?

20 Otwa konakona ashike imwe yomoitwa ya fimana oyo i li mEudifo laJesus lokomhunda la denga mbada. Ndele nande ongaho, ohatu dulu okuuda ko noupu kutya ovapwilikini vaye ova li ve linyenga ngahelipi pefimbo opo. Ombibeli oya ti: “Ndele okwa ningwa, Jesus eshi a mana okupopya eendjovo edi, ovanhu ova kuminwa elongo laye, osheshi okwe va longa ngaashi ou e neenghono, hangaashi ovanongo vomishangwa vavo.” — Mat. 7:28, 29.

21 Jesus Kristus okwa li shi li “Omukumwifi-Omupukululi” oo a li a udanekwa. (Jes. 9:5) Eudifo lokOmhunda laJesus oli na omahongo a denga mbada oo tae tu kwafele tu mone nghee Jehova ha tale ko oinima. Kakele koitwa oyo twa kundafana, oshipopiwa osho osha popya shihapu shi na sha nanghee omunhu ta dulu okumona ehafo lashili, nghee hatu dulu okuhenuka oluhaelo, eenghedi omo hatu dulu okulonga ouyuki, osho tu na okuninga opo tu kale tu na onakwiiwa ihafifa noya amenwa nosho yo oinima ikwao ihapu. Omolwashike ito lesha natango Mateus etukulwa eti-5 fiyo eti-7 noukeka nosho yo pamwe neilikano? Dilonga kombinga yomayele aJesus a denga mbada oo e li momatukulwa oo. Tula moilonga eendjovo daKristus odo a popya mEudifo laye lokomhunda monghalamwenyo yoye. Opo nee oto ka dula okuhafifa Jehova, okuungaunga nawa navamwe nosho yo okutwikila okulonga ouwa.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Otu na okuungaunga ngahelipi novatondi vetu?

• Omolwashike tu na okukala hatu dimine po vamwe?

• Jesus okwa popya shike shi na sha nokutokola vamwe?

• PaMateus 7:12, otu na okuungaunga ngahelipi navamwe?

[Eendjovo dididilikwedi pepandja 14]

Mbela ou shii kutya omolwashike Jesus a popya kutya: “Inamu tokola”?

[Omafano pepandja 12]

Omolwashike tu na okwiilikanena ovo have tu hepeke?

[Omafano pepandja 15]

Mbela oho ungaunga alushe navamwe monghedi omo wa hala va ungaunge naave?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe