Ovadali, fileni oshisho eemhumbwe domaukwaneumbo eni
‘Ou iha file oshisho ovakwao, okwe lidimbika eitavelo.’—1 TIMOTEUS 5:8.
1, 2. (a) Omolwashike hashi tu tu omukumo okumona omaukwaneumbo pokwoongala kwopaKriste? (b) Omashongo amwe elipi oo omaukwaneumbo haa shakeneke ngeenge tae lilongekida a fike pokwoongala pefimbo?
NGEENGE to tale meongalo lopaKriste fimbo okwoongala inaku hovela, otashi dulika u mone ounona va yela nova djala nawa tava kala omutumba pamwe novadali vavo. Mbela ihashi kala shihafifa okumona nghee omaukwaneumbo a tya ngaho taa ulike ohole yokuhola Jehova nokuholafana? Ndele oshipu okudimbwa kutya omaukwaneumbo a tya ngaho ohaa ningi eenghendabala dinene opo a dule okufika pokwoongala pefimbo.
2 Momaukwaneumbo mahapu, ovadali ohava kala ve lipyakidila efiku alishe, nomomafiku okwoongala onghalamwenyo youkwaneumbo ohai lipyakidile nokuli shi dulife omafiku makwao. Ove na okuteleka ouvalelo, okuwapaleka meumbo nosho yo ounona ove na okumanifa oilonga yofikola. Ovadali ove na oshinakuwanifwa shidjuu shokushilipaleka kutya keshe umwe okwe likosha nokulya nokufikama pefimbo. Ndele poima pe na ounona, ohapa dulu okuholoka ombadilila oinima inai teelelwa. Otashi dulika okaana oko koshiveli ka pombole ombulukweva yako ofimbo taka danauka. Okanghelo otashi dulika ka tileshi oikulya yako. Ounona otashi dulika va hovele okutwa eemhata. (Omayeletumbulo 22:15) Oshidjemo otashi ka kala ngahelipi? Nokuli nonande ovadali ova li va unganeka oinima nawa, otashi dulika pe uye omaimbo. Ndele omaukwaneumbo a tya ngaho luhapu ohaa fiki pOlupale lOuhamba ofimbo okwoongala inaku hovela. Itashi tu tuu omukumo okumona omaukwaneumbo a tya ngaho oivike noivike, omido nomido, fiyo ounona va kula ndele tava ningi ovalongeli vaJehova!
3. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oha pandula omaukwaneumbo neenghono?
3 Nonande oilonga yoye u li omudali ohai kala idjuu omafimbo amwe notai lolola nokuli, oto dulu okukala noushili kutya Jehova oha pandula eenghendabala doye neenghono. Jehova oye Omutoti woukwaneumbo. Nomolwaasho, Eendjovo daye otadi ti kutya epata keshe ole “mu lukilwa,” sha hala okutya, oli na oshikolo shomwenyo kuye. (Ovaefeso 3:14, 15) Onghee hano, ngeenge ovadali tamu kendabala okuwanifa po oinakuwanifwa yeni moukwaneumbo monghedi ya yuka, otamu fimaneke Omwene Omunamapangelo aeshe. (1 Ovakorinto 10:31) Mbela osho kashi fi oufembanghenda munene? Hano osha yeleka okukonakona kombinga yoshinakuwanifwa osho Jehova a pa ovadali. Moshitukulwa eshi, ohatu ka yukifa elitulemo koshinima shi na sha nokufila oshisho oukwaneumbo. Natu konakoneni eenghedi nhatu omo Kalunga ta pula ovadali va file oshisho omaukwaneumbo avo.
Efiloshisho lopalutu
4. Jehova okwa tula po elongekido lilipi moukwaneumbo li na sha nokufila oshisho eemhumbwe dounona?
4 Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Ndelenee ou iha file ovakwao oshisho naunene ava vambulaye, ye okwe lidimbika eitavelo noku dulike kuou e he fi omwiitaveli.” (1 Timoteus 5:8) Eshi Paulus a tumbula “ou” momushangwa oo, okwa li ta popi kombinga yalyelye? Okwa li ta popi shi na sha nomutwe woukwaneumbo, oo luhapu hau kala omushamane. Kalunga okwa pa yo omukainhu oshinakuwanifwa sha fimana, a kale omukwafi womulumenhu waye. (Genesis 2:18) Ovakainhu pefimbo lOmbibeli ova li luhapu hava kwafele ovalumenhu vavo ngeenge tashi uya pokufila oshisho omaukwaneumbo. (Omayeletumbulo 31:13, 14, 16) Kunena, ope na omaukwaneumbo mahapu shi dulife nale, oo e na ashike omudali umwe.a Ovadali vahapu Ovakriste ovo ve he na ookaume kopahombo otava longo noudiinini okufila oshisho omaukwaneumbo avo. Ndele oshiwa ngeenge oukwaneumbo u na ovadali aveshe vavali; u na xe ta kwatele komesho.
5, 6. (a) Omashongo amwe elipi oo a taalelwa kwaavo tava kendabala okufila oshisho omaukwaneumbo avo palutu? (b) Okukala netaleko lilipi li na sha noilonga yokulikongela omboloto taku ka kwafela ovafilishisho Ovakriste va kale ovadiinini moshinakuwanifwa shavo?
5 Mu 1 Timoteus 5:8, Paulus okwa li ta popi kombinga yefiloshisho lilipi? Etukulwa alishe omo mwa dja omushangwa oo, otali ulike kutya okwa li ta popi kondadalunde shi na sha neemhumbwe dopalutu doukwaneumbo. Mounyuni kunena, ope na omashongo mahapu oo omitwe domaukwaneumbo tashi dulika di shakeneke, opo di file oshisho omaukwaneumbo ado palutu. Oudjuu wopamaxupilo ou li apeshe mounyuni, ngaashi ashike okupata kwoilonga, omuvalu wokuhenoilonga wa hapupala nosho yo oundilo woinima. Oshike tashi dulu okukwafela omudali a diinine oshinakuwanifwa shaye nonande ope na omashongo a tya ngaho?
6 Omudali oku na okudimbuluka kutya ota wanifa po oshinakuwanifwa osho a pewa kuJehova. Eendjovo daPaulus da nwefwa mo otadi ulike kutya omunhu oo ta dulu okuwanifa po elombwelo olo ndele ite li wanifa po, ota yelekwa nomunhu oo e “lidimbika eitavelo.” Omukriste ota ka ninga ngaashi ta dulu, opo a henuke okukala a talika ko ngaho kuKalunga. Ndele mupya munene, ovanhu vahapu mounyuni kunena, kave na “ohole yopaushitwe.” (2 Timoteus 3:1, 3, NW) Doshili, ooxe vahapu ohava henuka oshinakuwanifwa shavo, hava fiye po omaukwaneumbo avo e he na ekwafo. Ovashamane Ovakriste ihava kala noikala yokuhenakonasha ngeenge tashi uya pokufila oshisho omaukwaneumbo avo. Mepingafano novalongi pamwe navo, Ovakriste ovafilishisho ohava tale ko nokuli noilonga oyo ya dinika unene i li ya fimana, tai va pandulifa kuJehova Kalunga, molwaashi otai va dulifa va file oshisho ovaholike vavo.
7. Omolwashike sha wapala kovadali okudiladila koshihopaenenwa shaJesus?
7 Omitwe domaukwaneumbo otadi dulu yo okumona ouwa mokudiladila koshihopaenenwa shaJesus sha wanenena. Dimbuluka kutya Ombibeli oya popya Jesus paxunganeko e li “Tate yaalushe.” (Jesaja 9:5, 6) E li “Adam ou axuuninwa,” Jesus okwa pingena po filufilu “omunhu wotete, Adam,” ndele ta ningi xe yovanhu ovo ve na eitavelo tali longo. (1 Ovakorinto 15:45) Mepingafano naAdam, oo a li xe e lihole ye mwene, Jesus oku li xe muwa elela. Ombibeli otai mu popi tai ti: “Ohole yovene otwa longwa oku i shiiva mueshi, eshi e tu yandjela omwenyo waye.” (1 Johannes 3:16) Heeno, Jesus okwa yandjela ovanhu omwenyo waye nehalo liwa. Okwa li yo ha pitifa komesho eemhumbwe davamwe efiku nefiku nomoinima inini. Ovadali, otamu ningi nawa ngeenge tamu hopaenene omhepo oyo yeliyambo.
8, 9. (a) Oshike osho ovadali tava dulu okulihonga koudila shi na sha nokufila oshisho oudilona vavo nokuhelihola mwene? (b) Ongahelipi ovadali vahapu Ovakriste tava ulike omhepo yokuliyamba mwene?
8 Ovadali otava dulu okulihonga shihapu kombinga yohole yokuhelihola mwene okudja meendjovo odo Jesus a lombwela oshiwana shaKalunga oshitangalali, tadi ti: “Olungapi nda hala okwoongela ovamwoye, ngaashi oxuxwa hai ongele ouxuxwena vayo koshi yomavava ayo!” (Mateus 23:37) Neendjovo odo, Jesus okwa hokolola monghedi ya yela shi na sha nanghee oxuxwa yonghadi hai amene ouxuxwena vayo koshi yomavava ayo. Heeno, ovadali otava dulu okulihonga shihapu komalinyengo opaushitwe oxuxwa yonghadi e na sha nokwaamena ouxuxwena vayo, oyo hai endelele oku va amena koshiponga nonande otashi pula omwenyo wayo. Ndele naasho oudila ovo ve na oudilona hava ningi efiku nefiku nasho oshikumwifi okutala. Ohava uhala tava tuka tave lishuna koshihadi, nope he na olufuwo, tava ka konga oikulya noku i etela oudilona. Nonande ova kale va loloka, ohava etele oudilona vavo oikulya, ovo have i pona ndele tava twikile okukwena, va hala natango. Oishitwa yaJehova ihapu ohai longifa “ounongo wopaushitwe” monghedi omo hai file oshisho eemhumbwe dounimwena vayo.—Omayeletumbulo 30:24, NW.
9 Monghedi ya faafana, ovadali Ovakriste mounyuni aushe ove shii okupandulwa omolwomhepo yeliyambo oyo tava ulike. Ohamu mono oixuna ponhele yokweefa ovana veni va mone oixuna. Natango, ohamu ningi omaliyambo nehalo liwa keshe efiku opo mu dule okufila oshisho omaukwaneumbo eni. Vahapu vomunye ohamu penduka ongula tamu i koilonga ilolola. Ohamu longo noudiinini opo mu dule okupalula nawa omaukwaneumbo eni. Ohamu kendabala okukwashilipaleka kutya ovana veni ove na omidjalo da yela, onhele iwa yokukala nosho yo ehongo liwa. Nohamu twikile okuninga ngaho efiku nefiku nosho yo omudo nomudo. Nope he na omalimbililo, eliyambo nelididimiko la tya ngaho otali hafifa Jehova! (Ovaheberi 13:16) Ndele nande ongaho, ohamu dimbuluka kutya ope na yo eenghedi dikwao da fimanenena omo mu na okufila oshisho omaukwaneumbo eni.
Efiloshisho lopamhepo
10, 11. Omhumbwe yovanhu ya fimanenena oilipi, novadali Ovakriste ove na okuninga shike tete opo va wanifile ovana vavo omhumbwe oyo?
10 Efiloshisho olo la fimana unene li dule lopalutu ololo lopamhepo. Jesus okwa ti: “Hakomungome auke omunhu ta kala e nomwenyo, ndelenee okondjovo keshe tai di mokanya kaKalunga.” (Mateus 4:4; 5:3) Oshike osho ovadali tamu dulu okuninga opo mu file oshisho omaukwaneumbo eni pamhepo?
11 Shi na sha naasho, omushangwa oo hau tofwa mo luhapu oDeuteronomion 6:5-7. Pandjeni Eembibeli deni peevelishe odo noku di lesha. Didilika kutya ovadali otava lombwelwa tete kutya nava kulike oupamhepo wavo, va kulike ohole yavo yokuhola Jehova nokudiinina eendjovo daye momitima davo. Heeno, omwa pumbwa okukala ovakonakoni vEendjovo daKalunga va mana mo, sha hala okutya, omu na okukala hamu lesha Ombibeli pandjikilile nokudilonga kwaasho tamu lesha, opo mu kale neudeko lolela nohole yokuhola eendjila daye, omafinamhango aye neemhango daye. Oshidjemo, omitima deni otadi ka xunga eeshili dikumwifi dOmbibeli odo tadi ke mu linyengifa mu kale nehafo, etilofimaneko nohole yokuhola Jehova. Otamu ka kala mu na shihapu shiwa okulombwela ovana veni.—Lukas 6:45.
12. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhopaenena Jesus ngeenge tashi uya pokufindila eeshili dOmbibeli movana vavo?
12 Ovadali ovo va pama pamhepo ove lilongekida okutula moilonga omayele oo taa hangika muDeuteronomion 6:7, kutya nava ‘findile’ eendjovo daJehova movana vavo pomhito keshe. ‘Okufindila’ otashi ti kutya okuhonga nokudivilika oshinima moku shi endulula lwoikando. Jehova oku shi shii nawa kutya atusheni—unene tuu ounona—otwa pumbwa okweendululilwa oinima opo tu i koneke. Nomolwaasho, Jesus okwa kala ha endulula oinima oyo a honga moukalele waye. Pashihopaenenwa, eshi Jesus a li ta hongo ovahongwa vaye va kale ovalininipiki ponhele yokukala ve na ounhwa nomhepo yefiyafanepo, okwa longifa eenghedi da yooloka opo a endulule efinamhango olo tuu olo. Okwa honga okupitila mokutomhafana, mokulongifa omafaneko nosho yo nokuli moku va ulikila. (Mateus 18:1-4; 20:25-27; Johannes 13:12-15) Ndele shididilikwedi, Jesus okwa kala alushe e na elidiiniko. Sha faafana, ovadali ova pumbwa okuhonga ovana vavo eeshili da fimana meenghedi di lili noku lili, tave va endululile nelidiiniko omafinamhango aJehova fiyo osheshi ve a uda ko noku a tula moilonga.
13, 14. Eemhito dimwe dilipi opo ovadali tava dulu okufindila eeshili dOmbibeli movana vavo, noishangomwa ilipi tava dulu okulongifa?
13 Ekonakono loukwaneumbo oli li omhito iwa yokuhonga eeshili da tya ngaho. Doshili, ekonakonombibeli loukwaneumbo londjikilile tali tungu notali hafifa, otali dana onghandangala ya fimana moupamhepo woukwaneumbo. Omaukwaneumbo opaKriste mounyuni aushe ohaa hafele omakonakono a tya ngaho, taa longifa oileshomwa oyo ya yandjwa okupitila mehangano laJehova nokuninga omakonakono she likolelela keemhumbwe dounona. Embo Learn From the Great Teacher oli li enangeko noupuna la denga mbada mokuhonga, ngaashi ashike embo Questions Young People Ask—Answers That Work.b Ndele ekonakono loukwaneumbo halo alike li li omhito yokuhonga ounona.
14 Ngaashi Deuteronomion 6:7 te shi popi, ope na eemhito dihapu opo ovadali tamu dulu okukundafana oinima yopamhepo novana veni. Ngeenge tamu ende pamwe, tamu longo meumbo pamwe, ile tamu fuda po pamwe, otamu dulu okulongifa eemhito da tya ngaho okuwanifila ovana veni eemhumbwe davo dopamhepo. Ndele inamu pumbwa okukala tamu “udifile” ovana veni eeshili dOmbibeli nope he na olufuwo. Ponhele yaasho, omu na okukendabala okukundafana monghedi tai tu omukumo, mwe likolelela koinima yopamhepo. Pashihopaenenwa, oifo yoAwake! ohai kala noitukulwa ihapu oyo tai kundafana oinima i lili noku lili. Oitukulwa ya tya ngaho otai dulu okukala odjo yeenghundafana di na sha neshito laJehova loinamwenyo, eenhele di na oushitwe muwa mounyuni nosho yo omaputuko ovanhu mahokwifa e lili noku lili neenghedi davo dokukalamwenyo. Eenghundafana da tya ngaho otashi dulika di linyengife ovanyasha va kale hava lesha luhapu oileshomwa oyo ya yandjwa kongudu yomupiya omudiinini nomunaendunge.—Mateus 24:45-47.
15. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ovana vavo va kale va tala ko oukalele wopaKriste u li uhokwifa nouhafifa?
15 Okukala hamu kundafana novana veni monghedi tai tungu otashi ke mu kwafela opo mu wanife po omhumbwe vali imwe yopamhepo. Ounona Ovakriste ova pumbwa okulihonga okukala hava yelifile nawa vamwe kombinga yeitavelo lavo. Ofimbo tamu popi shi na sha noitwa yonhumba ihokwifa oyo i li mOshungonangelo ile moAwake! oto dulu okuulika nghee ouyelele oo tau dulu okulongifwa moukalele. Pashihopaenenwa, oto dulu okupula okaana kutya: “Itashi ka kala mbela shiwa ngeenge ovanhu vahapu ova kala ve shii oshinima eshi shi na sha naJehova? Ongahelipi mbela hatu dulu okuhokwifa omunhu moshikundafanwa eshi?” Eenghundafana da tya ngaho otashi dulika di kwafele ovanyasha va kale ve na ohokwe inene yokulombwela vamwe kombinga yaasho tave lihongo. Natango, ovana voye otava ka mona nghee to popi kombinga yoinima ya tya ngaho ngeenge mu li navo moukalele. Notashi dulika ve lihonge yo kutya oukalele ou li oilonga ihokwifa, ihafifa notai mbilipaleke neenghono.—Oilonga 20:35.
16. Oshike osho ounona tava dulu okulihonga mokupwilikina komailikano ovadali vavo?
16 Ovadali otava dulu yo okuwanifila ovana vavo eemhumbwe dopamhepo ngeenge tava ilikana. Jesus okwa honga ovahongwa vaye nghee ve na okwiilikana, nokwa ilikana pamwe navo oikando ihapu. (Lukas 11:1-13) Diladila ashike kutya ove lihonga shi fike peni eshi va kala pamwe nOmona waJehova ye mwene peemhito odo eshi a ilikana! Sha faafana, ovana veni otava dulu okulihonga shihapu momailikano eni. Pashihopaenenwa, otava dulu okulihonga kutya Jehova okwa hala tu kale hatu popi naye twa manguluka notashi di komutima, hatu popi naye kombinga yoshisho keshe osho tashi dulika tu na. Heeno, omailikano eni otaa dulu okukwafela ovana veni ve lihonge oshili ei ya fimanenena, kutya: Otava dulu okukala nekwatafano naXe yavo womeulu.—1 Petrus 5:7.
Efiloshisho lopamaliudo
17, 18. (a) Ongahelipi Ombibeli tai ulike kutya osha fimana okuulikila ounona ohole? (b) Ongahelipi ooxe ve na okuhopaenena Jehova mokuulikila ovana vavo ohole?
17 Doshili, ounona ove na natango eemhumbwe da fimana dopamaliudo. Eendjovo daKalunga otadi lombwele ovadali nghee sha fimana okuwanifila ounona eemhumbwe da tya ngaho. Pashihopaenenwa, ovakainhu ovanyasha ova kumaidwa va ‘kale ve hole ovana vavo.’ Okuninga ngaho kwovadalakadi ovanyasha okwa pambafana nokukala kwavo nomadiladilo a pukuluka, sha hala okutya, e li nawa. (Titus 2:4) Doshili, oshi li pandunge okuulikila okaana ohole. Osho otashi ka hongo okukala ke na ohole nohashi eta omauwa taa kalelele. Mepingafano naasho, okuhaulikila okaana ohole osha nyika oulai. Otashi ka yahameke notashi ulike kutya omudali iha hopaenene Jehova, oo he tu ulikile ohole inenenene nonande inatu wanenena.—Epsalme 103:8-14.
18 Jehova oye ha ulikile nokuli tete ovana vaye vokombada yedu ohole. Ngaashi 1 Johannes 4:19 te shi popi, “Oye a kala e tu hole tete.” Ootate, onye unene mu na okuhopaenena oshihopaenenwa shaJehova; omu na okukatuka onghatu yotete mokutunga po ekwatafano lopahole novana veni. Ombibeli otai ladipike ooxe va ha shinde ovana vavo, “opo va ha teke omukumo.” (Ovakolossi 3:21, NW) Osho hashi handukifa unene ounona, ongeenge ovadali tava ulike kutya kave va hole ile tava ulike kutya kave na navo. Ooxe ovo hava ongaonga okuhololela ovana vavo omaliudo avo, otava ningi nawa ngeenge tava kaleke oshihopaenenwa shaJehova momadiladilo. Jehova okwa li a popya nokuli okudja meulu, ta popi kutya okwa hokwa Omona nonokutya oku mu hole. (Mateus 3:17; 17:5) Osho kasha li tuu sha twa Jesus omukumo! Sha faafana, ounona otava dulu okupamekwa nokuladipikwa, ngeenge ovadali tave va lombwele noushili kutya ove va hole nove va hokwa.
19. Omolwashike outekuduliko wa fimana, novadali Ovakriste ove na okukendabala okukala nondjele ya tya ngahelipi?
19 Ndele ohole yovadali otai pula shihapu shi he fi ashike eendjovo. Ohole ohai hololwa unene tuu pailonga. Efiloshisho lopalutu nosho yo lopamhepo otali dulu okukala euliko lohole yovadali yokuhola ovana vavo, unene tuu ngeenge ovadali otave shi ningi monghedi oyo tai ulike kutya otave linyengifwa kuyo shili. Kakele kaasho, outekuduliko nao ou li euliko la fimanenena lohole yovadali. Doshili, “ou e holike kOmwene, ota handukilwa kuye.” (Ovaheberi 12:6) Mepingafano naasho, okuhapa ounona outekuduliko oshi li euliko kutya ovadali ove va tonde. (Omayeletumbulo 13:24) Jehova oha kala alushe nondjele ya yuka, sha hala okutya, oha yandje outekuduliko ‘wa yeleka.’ (Jeremia 46:28) Ihashi kala alushe shipu kovadali inava wanenena okukala nondjele ya tya ngaho. Ndele nande ongaho, osha fimana okukendabala okukala nondjele ya tya ngaho. Outekuduliko wa kwata moiti nou li pahole otau kwafele okaana ka kale nonghalamwenyo ihafifa noi na omupondo. (Omayeletumbulo 22:6) Mbela osho hasho omudali keshe Omukriste a halela okaana kaye?
20. Ongahelipi ovadali tava dulu okupa ovana vavo omhito iwaelela va ‘hoolole omwenyo’?
20 Ngeenge ovadali tamu wanifa po oshinakuwanifwa osho sha fimana, osho mwa pewa kuJehova—okufila oshisho ovana veni palutu, pamhepo nopamaliudo—otamu ka mona ondjambi inene. Mokuninga ngaho, otamu pe ovana veni omhito iwaelela va ‘hoolole omwenyo,’ va shiive “okukala nomwenyo.” (Deuteronomion 30:19) Ounona ovo hava hoolola okulongela Jehova nokukala mondjila oyo tai twala komwenyo ngeenge va kulu, ohava hafifa ovadali vavo neenghono. (Epsalme 127:3-5) Ehafo la tya ngaho otali ka kala fiyo alushe. Ndele ongahelipi ovanyasha tava dulu okutanga Jehova paife? Oshitukulwa tashi landula otashi ka kundafana kombinga yaasho.
[Omashangelo opedu]
a Moshitukulwa eshi, omufilishisho ota popiwa e li omulumenhu. Ndele omafinamhango oo otaa longo yo kOvakriste ovakainhu ovo tava file oshisho omaukwaneumbo avo kuvo vene.
b A nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
Oshike osho ovadali tava dulu okuninga po opo va file oshisho ovana vavo
• palutu?
• pamhepo?
• pamaliudo?
[Efano pepandja 12]
Oudila vahapu ohava longo noudiinini opo va file oshisho oudilona vavo
[Efano pepandja 14]
Ovadali ove na tete okukulika oupamhepo wavo
[Efano pepandja 15]
Ovadali otava dulu okukonga eemhito di lili noku lili, opo va honge ovana vavo kombinga yOmushiti
[Efano pepandja 16]
Ounona ohava pamekwa nokuladipikwa ngeenge ovadali tave va ulikile kutya ove va hokwa