ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w09 3/1 ep. 11-15
  • Omesho oye naa kale a tala kondjabi

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Omesho oye naa kale a tala kondjabi
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ovanhu ovo tava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu
  • Vamwe ovo va li inava kaleka omesho avo a tala kondjabi
  • Oshilihongomwa kufye
  • Ino etha nando osha shi ku yuge ondjambi
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova (yokukonakonwa) — 2017
  • Kala wa tala kondjambi!
    ‘Imbila Jehova nenyanyu’
  • ‘Matukeni mu yi mone’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2011
  • Mpoka omukwaniilwa Salomo e shi enditha nawa nosho wo mpoka inaa vulika
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2011
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
w09 3/1 ep. 11-15

Omesho oye naa kale a tala kondjabi

“Ohandi lotokele kefikilo, okondjabi yefindano.” — FIL. 3:14.

1. Omuyapostoli Paulus okwa li ta ka pewa ondjabi ilipi?

OMUYAPOSTOLI Paulus, oo a li a shiivika nedina Saulus wokuTarsus, okwa li a dja moukwaneumbo wa tumbala. Okwa li a hongwa elongelokalunga looxekulu komulongimhango a shiivika nawa wedina Gamaliel. (Oil. 22:3) Paulus okwa li ta ka kala e na ngeno osho sha talika ko kovanhu shi li eifano liwa, ashike okwa li a efa po elongelokalunga looxekulu nokwa li a ninga Omukriste. Okwa li a tala kondjabi yomwenyo waalushe oyo ta ka pewa, sha hala okutya, ondjabi yoku ka kala ohamba nosho yo omupristeri fiyo alushe mOuhamba waKalunga womeulu. Ouhamba oo otau ka pangela kombada yedu alishe eshi tali ka ninga oparadisa. — Mat. 6:10; Eh. 7:4; 20:6.

2, 3. Paulus okwa li a lenga ondjabi yaye yoku ka kala nomwenyo meulu shi fike peni?

2 Opo Paulus a ulike kutya okwa lenga neenghono ondjabi oyo, okwa ti: “Ei ya li eliko lange, onde i tala oyo oshiponga omolwaKristus. Heeno oshili, oinima aishe, eshi nde i shaameka nokushiiva Kristus Jesus Omwene wange, handi i tale oyo oshiponga, osheshi omolwaye nda kanifa aishe nohandi i dini oyo oimbodi yongaho.” (Fil. 3:7, 8) Oinima oyo ovanhu vahapu va tala ko ya fimana, ngaashi eendodo, oupuna, omaifano nosho yo etumbalo, Paulus okwa li e i tala ko ngaashi oinima yongaho konima eshi e lihonga oshili kombinga yaJehova nosho yo kombinga yomalalakano aye e na sha novanhu.

3 Ndele okudja opo, oshinima osho sha li sha fimanenena kuPaulus osho eshiivo li na ondilo lokushiiva Jehova naKristus. Jesus okwa li a ilikana kuKalunga shi na sha naasho a ti: “Nomwenyo waalushe owo tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.” (Joh. 17:3) Okukala kwaPaulus a halelela oku ka mona omwenyo waalushe oku liwetikile meendjovo daye odo tadi hangwa mOvafilippi 3:14, tadi ti: “Ohandi lotokele kefikilo, okondjabi yefindano Kalunga e i ifanena nge neifano lopombada muKristus Jesus.” Omesho aye okwa li a tala shili kondjabi yomwenyo waalushe meulu eshi ta ka ninga oshilyo shOuhamba waKalunga.

Ovanhu ovo tava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu

4, 5. Ovanhu omamiliyona ovo tava longo ehalo laKalunga kunena otava ka pewa ondjabi ilipi?

4 Ovanhu vahapu ovo va hoolola okulonga ehalo laKalunga, ove lilongela oku ka pewa ondjabi yomwenyo waalushe mounyuni mupe waKalunga. (Eps. 37:11, 29) Jesus okwa li a koleka kutya eteelelo olo olashili eshi a ti: “Ovanelao ovananheni, osheshi ovo tava ka fyuulula edu.” (Mat. 5:5) Jesus oye omufyuululi wotete wedu, ngaashi sha popiwa mEpsalme 2:8, nota ka pangela meulu pamwe no 144 000. (Dan. 7:13, 14, 22, 27) Eedi dimwe otadi ka “fyuulula” edu koshi yOuhamba oo da ‘longekidilwa peshito lounyuni.’ (Mat. 25:34, 46) Onghee hano, otwa shilipalekwa kutya eudaneko olo otali ka wanifwa, molwaashi Kalunga oo e li udaneka “iha fufya.” (Tit. 1:2) Ngaashi Josua, nafye ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Kalunga ota ka wanifa po omaudaneko aye. Josua okwa li a lombwela Ovaisrael a ti: “Kape na nande ondjovo imwe yomeendjovo adishe diwa Omwene Kalunga keni e mu tonga ya kala inai wanifwa. Adishe de mu wanifilwa, kape na nande imwe inai wanifwa.” — Jos. 23:14.

5 Onghalamwenyo mounyuni mupe waKalunga itai ka kala ngaashi i li kunena. Ponhele yaasho, otai ka kala ya yooloka ko neenghono, molwaashi itapa ka kala oita, ekaulonyanga, oluhepo, okuhenouyuki, omikifi nosho yo efyo. Ovanhu otava ka kala meduparadisa ve na oukolele muwa. Okukalamwenyo oko otaku ka kala kuwa nokuhafifa neenghono shi dulife pwaasho hatu fekele. Efiku keshe ohatu ka kala twa hafa neenghono. Oyo kai fi tuu ondjabi ya denga mbada!

6, 7. (a) Ongahelipi Jesus a li a ulika osho tashi ka ningwa po mounyuni mupe waKalunga? (b) Etimaumbwile lilipi oonakufya tava ka kala ve na?

6 Eshi Jesus a li kombada yedu, okwa li a pewa eenghono komhepo iyapuki yaKalunga a longe oikumwifilonga oyo ya li tai ulike osho ta ka ninga mounyuni mupe. Pashihopaenenwa, Jesus okwa li a lombwela omulumenhu oo a kala ta vele ombada oule womido 38 a ende. Ombibeli oya popya kutya omulumenhu oo osho a li a ninga. (Lesha Johannes 5:5-9.) Pomhito vali imwe, Jesus okwa li a shakeneka “omulumenhu a dalwa omupofi,” ndele te mu velula. Konima yefimbo, omulumenhu oo okwa li a pulwa kutya olyelye e mu velula, nokwa li a nyamukula a ti: “Okudja kehovelo lounyuni inaku udika omunhu a twikulula omesho omunhu a dalwa omupofi. Ou ngeno ke fi womuKalunga ngeno ke na eshi ta dulu okuninga.” (Joh. 9:1, 6, 7, 32, 33) Jesus okwa li a dula okulonga oilonga aishe oyo, molwaashi okwa li a pewa eenghono kuKalunga. Okwa li a “velula ava va pumbwa okuvelulwa,” keshe opo a li e va hanga. — Luk. 9:11.

7 Jesus ka li ashike a velula ovanaudu noingudu, ndele okwa li yo a nyumuna ovafi. Pashihopaenenwa, okakadona kamwe komido 12 oka li ka fya, naasho osha li sha nyikifa ovadali vako oluhodi neenghono. Jesus okwa li a lombwela okakadona oko ka fya, a ti: “Okakadona, ohandi ku lombwele, penduka.” Okakadona oko oka li ka penduka. Diladila ashike kunghee ovadali vako nosho yo ovo va li po va li ve udite! (Lesha Markus 5:38-42.) Mounyuni mupe waKalunga, ovanhu otava ka kwatwa “kehaluko linene” eshi ovanhu omamiliyona omayovi tava ka nyumuka, molwaashi “otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.” (Oil. 24:15; Joh. 5:28, 29) Ovanhu ovo tava ka nyumunwa otava ka kala ve na etimaumbwile lokukala nomwenyo fiyo alushe.

8, 9. (a) Oshike tashi ka ningilwa oulunde oo twa fyuulula kuAdam pefimbo lEpangelo laKristus lOmido Eyovi? (b) Oonakufya otava ka pangulwa she likolelela kushike?

8 Ovanhu itava ka nyumunwa opo ngeno va ka fye vali. Oonakufya itava ka nyumunwa va tokolelwe omanyono avo oo va li va nyona fimbo inava fya. (Rom. 6:7) Pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi laKristus, ovapangelwa vOuhamba ovaduliki otava ka mona ouwa mekuliloyambo laye. Mokweendela ko kwefimbo, otava ka hanga ewaneneno nohauxuuninwa otava ka manguluka ko filufilu koilanduliko oyo ya etifwa kokunyona kwaAdam. (Rom. 8:21) Jehova “ota ka hanauna po efyo fiyo alushe, ndele Omwene, Kalunga ta ka feta po omahodi momesho aaveshe.” (Jes. 25:8) Eendjovo daKalunga oda ti yo kutya, ‘omambo otaa ka nyanunwa,’ osho tashi ulike kutya ovo tava ka kala ko pefimbo olo otava ka pewa ouyelele mupe. (Eh. 20:12) Eshi edu tali ka ninga oparadisa, ‘ovakwaunyuni otave ke lihonga ouyuki.’ — Jes. 26:9.

9 Ovanyumunwa itava ka tokolwa she likolelela koulunde oo va fyuulula kuAdam, ndele okwaasho va hoolola vo vene okuninga. Ehololo 20:12 ola ti: ‘Oonakufya ova tokolelwa ei ya shangwa momambo pailonga yavo,’ sha hala okutya, oilonga oyo tava ka longa konima eshi va nyumunwa. Jehova ina tula po tuu oshihopaenenwa sha denga mbada shi na sha nouyuki, onghenda nosho yo ohole! Kakele kaasho, oinima inyikifa oluhodi oyo va li va pita muyo mokukalamwenyo kwavo kwonale ‘itave ke i dimbuluka vali, nokape na ou te ke i diladila momutima waye.’ (Jes. 65:17) Ovanyumunwa itava ka kala vali va nyemata omolwoinima ii yonale, molwaashi otava ka pewa ouyelele mupe tau tungu nonghalamwenyo otai ka kala ihafifa. Otava ka dimbwa filufilu oinima ii oyo va li va pita muyo. (Eh. 21:4) “Ongudu inene” oyo tai ka xupa puHarmagedon nayo itai ka tokolelwa omanyono ayo onale noitai ka dimbuluka vali oinima ii oyo ya li ya pita muyo. — Eh. 7:9, 10, 14.

10. (a) Onghalamwenyo otai ka kala ya tya ngahelipi mounyuni mupe waKalunga? (b) Oshike tashi dulu oku ku kwafela opo u kaleke omesho oye a tala kondjabi?

10 Mounyuni mupe waKalunga, ovanhu itava ka yahama noitava ka fya vali. Ombibeli otai ti: “Onakukala mo nande umwe ta ti: Aame oshingone.” (Jes. 33:24) Hauxuuninwa, ovo tava ka kala medu lipe otava ka kala hava penduka ongula keshe ve na oukolele muwa, notava ka kala va teelela nodjuulufi efiku keshe. Otava ka longa oilonga oyo tai shambula notava ka hafela eendafano liwa novanhu ovo ve na ko nasha navo. Onghalamwenyo ya tya ngaho kai fi tuu ondjabi ikumwifi! Pandja Ombibeli yoye muJesaja 33:24 nosho yo 35:5-7, ndele to kala wa fa u wete oinima oyo ya popiwa momaxunganeko oo tai wanifwa. Osho otashi ke ku kwafela opo u kaleke omesho oye a tala kondjabi.

Vamwe ovo va li inava kaleka omesho avo a tala kondjabi

11. Hokolola onghedi iwa yaSalomo yokupangela oyo a li a hovela nayo.

11 Ngeenge otwe lihongo shi na sha nondjabi, otu na okulonga noudiinini opo tu kaleke omesho etu a tala kondjabi, molwaashi oshi na oupu tu kanife ondjabi ya tya ngaho. Pashihopaenenwa, eshi Salomo a li a ninga ohamba yaIsrael shonale okwa li a ilikana kuKalunga nelininipiko a pewe eendunge nounongo opo a dule okutokola oshiwana shaKalunga pauyuki. (Lesha Eehamba 3:6-12.) Ombibeli oya ti: ‘Kalunga okwa pa Salomo ounongo, eendunge dihapu nomayele mahapu.’ Onghee hano, “ounongo waSalomo [owa] li unene u dule ounongo wovanhu aveshe vokOushilo nounongo aushe womuEgipti.” — 1 Eeh. 4:29-32.

12. Jehova okwa li a yandja elondwelo lilipi kwaavo va li tava ka ninga eehamba muIsrael?

12 Jehova okwa li a londwela keshe umwe oo a li ta ka ninga ohamba muIsrael a ti: ‘Ino likongela eenghambe dihapu,’ nosho yo ‘ovalikadi vahapu, omwenyo woye u he liteeke po.’ (Deut. 17:14-17) Ngeenge ohamba oye likongele eenghambe dihapu otashi ulike kutya oya tula elineekelo layo metangakwaita opo li amene oshiwana ponhele yokukala ye lineekela muJehova, oo e li Omwaameni. Nongeenge oye likongele ovakulukadi vahapu otashi ka kala sha nyika oshiponga, molwaashi otashi dulika ovakulukadi vayo vamwe va dje moiwana yovapaani oyo hai longele oikalunga, novakulukadi ovo otashi dulika ve i efife po okulongela Jehova.

13. Osha li sha enda ngahelipi opo Salomo a kanife ouhamba waye?

13 Salomo ka li a dulika kelondwelo olo Jehova a li a pa eehamba domuIsrael. Okwa li e likongela eenghambe omayovi novalondi vado. (1 Eeh. 4:26) Okwa li yo e likongela ovakulukadi 700 novakainhu vopomunghulo 300, vahapu vomuvo ova li va dja moiwana yovapaani yopomudingonoko wavo. Ovakulukadi vaye ovo ova “hongaula omutima waye okushikula ookalunga vamwe, onghee omutima waye aushe inau kala nOmwene Kalunga.” Salomo okwa ka longela oikalunga yovapaani oyo ya li hai longelwa kovakulukadi vaye. Onghee hano, Jehova okwa li a lombwela Salomo kutya ote ke mu “kufa ouhamba.” — 1 Eeh. 11:1-6, 11.

14. Okuhadulika kwaSalomo nosho yo kwoshiwana shaIsrael okwa li kwa etifa oilanduliko ilipi?

14 Salomo ka li vali a lenga oufembanghenda we likalekelwa oo a li e na wokukalela po Kalunga kashili. Okwa ka kala e litula neenghono mokulongela oikalunga. Konima yefimbo, oshiwana ashishe osha ka shuna monima, nosha ka hanaunwa po mo 607 K.O.P. Nonande Ovajuda osho va ka alukila kelongelokalunga lashili, konima yomido omafele Jesus okwa li a tya: “Ouhamba waKalunga otau mu kufwa ndele tau pewa ovanhu, hava imike oiimati yawo.” Osho osho sha li she ke va ningilwa. Jesus okwa ti: “Tala, ongulu yeni otai mu fiilwa i kale ongaho.” (Mat. 21:43; 23:37, 38) Molwaashi oshiwana kasha li oshidiinini, osha ka kanifa oufembanghenda munene wokukalela po Kalunga kashili. Mo 70 O.P., etangakwaita lOvaroma ola li la hanauna po Jerusalem notembeli yasho, nOvajuda vahapu ovo va li va xupa po ova li va twalwa moupika.

15. Yandja oihopaenenwa yovalumenhu ovo va li inava yandja elitulemo kwaasho sha fimanenena.

15 Judas Iskariot okwa li umwe womovayapostoli vaJesus 12. Judas okwa li e shii omahongo aJesus makumwifi, nokwa li a mona oikumwifilonga oyo Jesus a longa kekwafo lomhepo iyapuki yaKalunga. Ndele nande ongaho, Judas ka li a amena omutima waye. Okwa li e lineekelelwa okuhumbata okakutu koimaliwa omo mwa li hamu kala oimaliwa yaJesus nosho yo ovayapostoli vaye 12. Ndele ‘ye okwa li omulunga, naashi a li a humbata okakutu koimaliwa, okwa li ha kufa mo eshi tashi tulwa mo.’ (Joh. 12:6) Olwisho laye ola li le mu ningifa a pangele omhangela novapristeri ovakulunhu ovanaihelele opo a kengelele Jesus noisilveri omilongo itatu. (Mat. 26:14-16) Demas, oo a li ha ende pamwe nomuyapostoli Paulus, ka li a yandja elitulemo koinima oyo ya fimanenena. Paulus okwa li a popya shi na sha naye a ti: “Demas mokuhola ounyuni ou wopaife, okwa fiya nge po.” — 2 Tim. 4:10; lesha Omayeletumbulo 4:23.

Oshilihongomwa kufye

16, 17. (a) Omupataneki wetu oku na eenghono di fike peni? (b) Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kondjife omayeleko aSatana?

16 Ovapiya vaKalunga aveshe ove na okudiladila va mana mo koihopaenenwa oyo i li mOmbibeli, molwaashi ohatu lombwela taku ti: “Ndelenee ei aishe oya ningilwa venya i kale elondwelo kufye noya shangwa oku tu kumaida, ofye ava twa hangika komaxulilo omafimbo ounyuni.” (1 Kor. 10:11) Paife, otu li momafiku axuuninwa onghalelo ei yoinima youkolokoshi. — 2 Tim. 3:1, 13.

17 Satana Ondiaboli, ‘kalunga kefimbo lounyuni’ ou, oku shii kutya oku na ko ‘okafimbo kaxupi kongaho.’ (2 Kor. 4:4; Eh. 12:12) Onghee hano, ota ningi keshe osho ta dulu a hongaule ovapiya vaKalunga opo a teye po oudiinini wavo. Satana oye ta pangele ounyuni ou, mwa kwatelwa eedjo odo ha longifa opo a tandavelife omitotolombo. Ndele nande ongaho, oshiwana shaJehova oshi na eenghono odo hadi shi kwafele, sha hala okutya, “eenghono di dule odo dopaushitwe.” (2 Kor. 4:7, NW) Ohatu dulu okulineekela meenghono odo hadi di kuKalunga di tu kwafele tu kondjife omayeleko aSatana. Onghee hano, ohatu ladipikwa tu kale alushe hatu ilikana, tu na elineekelo kutya Jehova ota ka ‘yandja omhepo iyapuki kwaavo tave mu indile.’ — Luk. 11:13.

18. Otu na okutala ko ngahelipi onghalelo ei yoinima?

18 Otwa pamekwa yo eshi twa shiiva kutya onghalelo yaSatana aishe mafiku otai ka hanaunwa po, ndele Ovakriste vashili otava ka xupa. Ombibeli otai ti: “Ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu kao; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” (1 Joh. 2:17) Mokutala kwaasho, itashi ka kala shi li pandunge kovapiya vaKalunga va diladile kutya ope na sha shimwe shi na ongushu monghalelo ei yoinima shi dulife ekwatafano letu naJehova. Ounyuni ou u li mepangelo laSatana otau xulu po, ndele Jehova okwe tu pa eongalo lopaKriste olo tali dulu oku tu amena. Eshi tu li pokuya mounyuni mupe, ohatu dulu okukala tu na elineekelo meudaneko eli tali ti: “Ovaningi vowii otava ka kombololwa po, ndelenee ava tava teelele Omwene, otava ka nangala oshilongo.” (Eps. 37:9) Onghee hano, natu kalekeni omesho etu a tala kondjabi oyo ikumwifi.

Oto dimbuluka?

• Paulus okwa li e udite ngahelipi shi na sha nondjabi oyo a li ta ka pewa?

• Ovo tava ka kala kombada yedu fiyo alushe otava ka tokolwa she likolelela kushike?

• Oshike shi li pandunge okuninga paife?

[Efano pepandja 13]

Mbela oho kala wa fa u liwete to pewa ondjabi ngeenge to lesha omahokololo Ombibeli?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe