Kolo Toko he FATATOHI INITANETE
Kolo Toko
FATATOHI INITANETE
Faka-Niue
ā
  • ā ē ī ō ū
  • TOHI TAPU
  • TAU TOHI
  • TAU FELEVEIAAGA
  • dg vala 10 lau 23-28
  • Ko e Fulufuluola he Lalolagi Fou he Atua kua Taute

Nakai fai vitiō ma e fifiliaga nei.

Fakamolemole, fai lekua ke moua e vitiō.

  • Ko e Fulufuluola he Lalolagi Fou he Atua kua Taute
  • Kua Leveki Moli Kia he Atua a Tautolu?
  • Tau Vala Mataulu
  • Tau Tohi Pihia Foki
  • Hukui he Tututonu e Mahani Kelea
  • Tanakiaga he Tino Malolo Mitaki Katoatoa
  • Liliu Mai e Tau Mamate
  • Ko e Lalolagi Mafola Moli
  • Kua Fakafaliu e Lalolagi ke he Parataiso
  • Vevete e Vaha kua Mole
  • Moui Tukulagi he Lalolagi Parataiso
    Ko e Heigoa e Kakano he Moui? To Moua Fefe e Koe?
  • Ko e Moui he Lalolagi Foou Mafola
    Ko e Moui he Lalolagi Foou Mafola
  • Ko e Pule Tonu ke Eke ai e Lalolagi Nei mo Parataiso
    Ko e Kupu Mooli ke Takitaki Atu ai ke he Moui Tukulagi
  • Ko e Mena ka Taute he Kautu he Atua
    Ko e Kolo Toko Fakapuloaaga he Kautu a Iehova—2000
Kitia Foki
Kua Leveki Moli Kia he Atua a Tautolu?
dg vala 10 lau 23-28

Vala 10

Ko e Fulufuluola he Lalolagi Fou he Atua kua Taute

1, 2. Ko e heigoa e mena ka tupu he mole atu e felakutaki he fakameaaga i Amaketo?

KA OTI e felakutaki he Atua ke he fakameaaga i Amaketo, ti ko e heigoa he magaaho ia? Ti kamata e vaha fou mitaki katoatoa. Ko lautolu ne hao mai i Amaketo, kua fita he talia ha lautolu a mahani fakamoli ke he pule he Atua, ka huhu atu ke he lalolagi fou. Ko e magaaho fakaofoofogia fou ha a ia he fakamauaga tala tuai ne kua ha ha i ai e tau fua aoga fulufuluola kua tafe mai he Atua ke he magafaoa fakatagata!

2 Ki lalo hifo he takitakiaga he Kautu he Atua, ko lautolu ne hao mai ka kamata ke fakalaulahi e parataiso. Ko e ha lautolu a tau malolo to foaki ke lata mo e tau foliaga fakamokoi kua aoga kia lautolu kua momoui ai. Ko e lalolagi to kamata ke faliu mo kaina fulufuluola, mafola, makona e ­kaina ma e tau tagata.

Hukui he Tututonu e Mahani Kelea

3. Ko e heigoa e totokaaga ka logona he mole a Amaketo?

3 Ko e tau mena oti nei kua maeke ke taute ka moumou e lalolagi a Satani. To nakai liu foki fai lotu fakavai, tau fakatokatokaaga fakafiafia, po ke tau fakatufono. To nakai liu foki fai matakau fakasatani ke fakahehe e tau tagata; ko e tau fahi gahua ne taute to o hifo oti ki kelekele mo e fakatokatokaaga ha Satani. Ki a manamanatu la: ke he kona he matagi he lalolagi ha Satani ka uta kehe! Ko e totoka ha a ia!

4. Fakamaama e hikiaga ke he fakaakoaga ka fakahoko.

4 Ti ko e tau manatu moumou he pule he tagata to hukui aki e fakaakoaga ati hake kua hau he Atua. “To fakaako e Iehova hau a fanau oti.” (Isaia 54:13) He tau hatakiaga katoa nei he taha tau ke he taha tau, “ha ko e mena to puke e lalolagi ke he maama kia Iehova, tuga ne toka kua ūfia ke he puke tahi.” (Isaia 11:9) To nakai liliu e tau tagata fakaako e mena kelea, ka e “ako ai e mahani tututonu e lautolu kua nonofo he atu motu.” (Isaia 26:9) Ko e tau manatu ati hake mo e tau fakagahua to eke mo matakagahua ma e aho.—Gahua 17:31; Filipi 4:8.

5. Ko e heigoa e mena ka tupu ke he tau mahani kelea oti mo e tau tagata mahani kelea?

5 To nakai fai, vale, fakapilo pulenoa, kaiha, po ke ha kelea. To nakai fai tagata ka matematekelea ha ko e tau mahani kelea he falu. Kua talahau mai he Fakatai 10:30: “Ko e tagata tututonu nakai fagahuatia tukulagi ni a ia; ka ko e tau tagata mahani kelea nakai nonofo a lautolu ke he motu.”

Tanakiaga he Tino Malolo Mitaki Katoatoa

6, 7. (a) Ko e heigoa e moliaga uka he pule he Kautu ka ta mai e fakaotiaga? (e) Fakatata fefe e Iesu e mena nei he magaaho ne nofo a ia ke he lalolagi?

6 Ke he lalolagi fou, to ha ha i ai e taveliaga ki tua he tau lauiaaga oti he mahani pouli he totokoaga fakamua. Ke fakatai, ko e pule he Kautu to fakamalolo e gagao mo e fuakau. Pete ni foki he vaha nei e fiafia he fuafuaaga ke he tino malolo ka e ko e mena moli ko e fakaotiaga ko e fano fakahaga ke he fuakau, ko e tau mata hau kua pulefu, kua popo hau a tau nifo, kua tagogo hau a tau teliga, ko loto he tino hau kua memege, ato hoko atu a koe ke he mate.

7 Pete ia ko e tau lauiaaga matematekelea ia ne tutupu mai he tau mamatua fakamua ha tautolu ko e mena ke tata lahi mai e mole atu. Manatu nakai e koe e mena ne fakatata e Iesu hagaao ke he tino malolo he magaaho ne nofo ke he lalolagi? Kua fakakite mai he Tohi Tapu: “Ati o mai ai kia ia e lanu tagata tokologa, ha ha ia lautolu e tau kulikuli, ko e tau matapouli, ko e tau kuhukuhu, ko e tau kunekune, mo e falu foki ne tokologa; kua tuku hifo e lautolu a lautolu ke he na ve a Iesu; ati fakamalolo ai e ia a lautolu. Ti ofomate ai e lanu tagata, he kitia e lautolu e tau kuhukuhu kua vagahau mai, kua katoatoa e tau kunekune, kua o e tau kulikuli, kua ala foki e tau matapouli.”—Mataio 15:30, 31.

8, 9. Fakamaama e fiafia lahi ka hau he lalolagi fou he magaaho he tanakiaga he tino malolo mitaki katoatoa.

8 Ko e mua ue atu ha ia he fiafia lahi ka hau ke he lalolagi fou ke uta kehe ha tautolu a tau gagao! Ko e tau fua mai he matematekelea ha ko e tino nakai malolo to nakai liu fakakikiveka a tautolu. “To nakai pehe mai foki taha kua nofo ai, Kua gagao au.” “Ti fakaala ai e tau mata he tau tagata mata pouli, to logona foki he tau teliga he tau tagata teliga tuli; Ti hopohopo ai e tagata kulikuli tuga ne aila, to kalaga fiafia foki e alelo he tagata kuhukuhu.”—Isaia 33:24; 35:5, 6.

9 Kua nakai kia fiafia ke ala mai he tau pogipogi takitaha mo e mailoga e olioli ha ko e tino malolo lahi? Kua nakai kia fiafia e tau tagata momotua ke iloa kua fuata fakahaga a lautolu, ato hoko ke he tino mo e manatu mitaki katoatoa ne fa mahani a Atamu mo Eva ke olioli? Kua mavehe mai he Tohi Tapu: “Kua liu moui mitaki hana tino ke homo atu ke he tino he tama tote; to liu foki a ia ke he hana vaha fuata.” (Iopu 33:25) Ko e kolikoli ha ia he tolo e tau tioata ke he vao, tau mena fanogo­nogo teliga, tau tokotoko, tau nofoa faka­taveli mo e tau tegavai! Tau fale gagao, tau toketa, mo e tau fale taaki nifo to nakai manako tukulagi ki ai.

10. Ko e heigoa e mena ka tupu ke he mate?

10 Ko e tau tagata kua olioli ke he tino malolo pihia to nakai fia mamate. Ti nakai lata foki a lautolu, ha ko e tau tagata kua nakai taofi mau he lima malolo he nakai mitaki katoatoa mo e mate. Ko e Keriso “to pule ni a ia ato tuku [he Atua] hana tau fi oti ki lalo he na ve hana. Ko e fi fakamui ke fakaotioti ai ko e mate haia.” “Ko e moui tukulagi ko e mena foaki noa mai he Atua haia.”—1 Korinito 15:25, 26; Roma 6:23; kikite foki Isaia 25:8.

11. Fakakatoatoa fefe he Fakakiteaga e tau fua aoga he lalolagi fou?

11 Fakamanatu mai e tau fua aoga ka tafe mai he Atua leveki ke he magafaoa fakatagata ke he Parataiso, ko e tohi fakahiku he Tohi Tapu kua talahau: “To holoholo kehe he Atua e tau hihina mata oti mai he tau mata ha lautolu; ti nakai tuai fai mate, po ke fakatutuku, po ke tagi, ti nakai tuai fai matematekelea; ha kua mole atu e tau mena fakamua.”—Fakakiteaga 21:3, 4.

Liliu Mai e Tau Mamate

12. Fakatata fefe e Iesu e malolo ne foaki age he Atua he liu tutu mai?

12 Loga atu foki e mena ne taute e Iesu ke he fakamalolo ni he gagao mo e fakamaulu e kulikuli. Liu foki a ia fakaliu tutu mai e tau tagata mai he tukuaga. Ne fakatata e ia e malolo homo ue atu he liu tu mai ne foaki age he Atua kia ia. Liu nakai a koe manatu e magaaho ia ne hau a Iesu ke he ­kaina he tagata tane ne mate hana tama fifine? Ne tala age a Iesu ke he tama fifine: “Ko e tama fifine na e, kua tala atu e au kia koe, kia matike a.” Ko e heigoa e fua? “Ti matike ai agataha e tama fifine, mo e fano.” He kitia e mena ia, ko e tau tagata ne ha ha i ai ne “hohopo ai ha lautolu a tau ate.” Ne nakai fakaoti ha lautolu fiafia lahi!—Mareko 5:41, 42; kikite foki Luka 7:11-16; Ioane 11:1-45.

13. Ko e tau tagata fefe ka liliu tutu mai?

13 Ke he lalolagi fou, “ke liu foki tutu mai a lautolu kua mamate, ko lautolu ne tututonu katoa mo lautolu ne hepehepe.” (Gahua 24:15) Ke he magaaho ia, to fakaaoga e Iesu e malolo ne foaki he Atua ke fakaliu tutu mai a lautolu ne mamate kakano he pehe a ia, “Ko au nai ko e liu tu mai, mo e moui; ko ia ke tua mai kia au, pete ni he mate a ia, ka to moui ni a ia.” (Ioane 11:25) Ne pehe foki a ia: “Ha ko e mena hoko ke he aho ke logona ai ke he hana [Iesu] leo a lautolu katoa ha he tau tukuaga [he manatu he Atua], mo e o mai ai.”—Ioane 5:28, 29.

14. Ha to nakai fai mate, ko e heigoa e tau mena ka mole atu foki?

14 Mua ue atu e olioli he lalolagi he mole atu e magaaho he taha matakau ke he taha matakau he tau tagata mamate ka liliu tutu mai ke he moui fakalataha mo e ha lautolu a tau fakahelehele! To nakai fai vala mauku ai ke tamai e momoko ke he tau tagata ne hao. Ka e ha i ai e ke he mamao ke he taha fahi: ko e fakamatala ai he tau fakahelehele fou ne liliu tu mai, ke tamai e olioli ki a lautolu ne fakaalofa ki a lautolu. Ti nakai liliu fai mauku, fale mauku, fale tugi po ke tau tukuaga mau!

Ko e Lalolagi Mafola Moli

15. To fakamoli fefe e perofetaaga ha Mika ke he kakano katoa­toa?

15 Ko e mafola moli he tau fahi oti he moui to mailoga ai. Ko e tau felakutaki, tau tagata ne fakalaulahi e tau felakutaki, mo e talagaaga he tau kanava­akau tau ko e tau mena ke mole atu. Ko e ha? Kakano ko e tau motu vale, magafaoa, ko e lanu kehekehe kua galo kehe. Ti ko e manamanatuaga katoatoa, “to nakai nikiti atu he taha motu e pelu ke he taha motu, to nakai liu ako tau foki a lautolu.”—Mika 4:3.

16. Kitia fefe he Atua ke he felakutaki to nakai liu fai foki?

16 Kua fakaofoofo lahi e mena nei ke he kitiaaga he fakamauaga tala tuai he lima toto he tagata ke he felakutaki tumau. Ka kua hau e mena ia, kakano ko e tau tagata ha i lalo hifo he pule he tagata mo e tau temoni. Ke he lalolagi fou, ki lalo hifo he pule he Kautu, ko e mena hanei ka tupu: “Ati o mai a, kia kitekite ke he tau gahua a Iehova, . . . Kua fakahiku e ia e tau ato hoko ke he ­fakatulakiaga he lalolagi; kua fafati e ia e kaufana, mo e tūtū e tao; kua huhunu foki e ia e tau kariota [tau] ke he afi.”—Salamo 46:8, 9.

17, 18. Ke he lalolagi fou, ko e heigoa e fakafetuiaga ka ha i ai ke he vahaloto he tagata mo e tau manu?

17 Ko e tagata mo e manu kua ha ha i ai e mafola, ke tuga i Etena. (Kenese 1:28; 2:19) Kua pehe e Atua: “Ko e aho ia to eke ai e mautolu e maveheaga ha ko lautolu mo e tau manu he vao, mo e tau manu lele he pulagi, mo e tau mena totolo he kelekele; . . . ko au foki ke tatakoto ai a lautolu mo e monuina.”—Hosea 2:18.

18 Ko e loa fefe e mafola ia? “To nonofo fakalataha e luko mo e punua mamoe, to takoto foki e nameri fakalataha mo e punua koti, to fakalataha foki e punua povi mo e punua leona katoa mo e manu gako, to takitaki foki he tama tote a lautolu.” To nakai liu foki e tau manu ke fakamatakutaku e tagata po ke ki a lautolu ni. Ti pihia foki “to kai he leona e tau kakau saito tuga ne povi”!—Isaia 11:6-9; 65:25.

Kua Fakafaliu e Lalolagi ke he Parataiso

19. Fakafaliu e lalolagi ke he heigoa?

19 Ko e lalolagi katoa kua fakafaliu ke he kaina parataiso ma e tau tagata. Ko e mena ia ne mavehe e Iesu ki a ia ne tali tonu ki a ia: “Ke fakalataha ai a taua mo koe i parataiso.” Kua pehe mai e Tohi Tapu: “To fiafia ha ko lautolu e tutakale, mo e motu nakai fai vai; to olioli e motu taluē, mo e fiti mai tuga ne kaute. . . . ha kua tafe mai e vai ke he tutakale, mo e tau vailele ke he motu talue.”—Luka 23:43; Isaia 35:1, 6.

20. Ko e ha e hoge ka nakai liu hoko ke he tau tagata?

20 Ki lalo hifo he Kautu he Atua, to nakai liu foki e hoge ke hoko ke he tau miliona. “To ha ha i ai e puke aloalolima he tau saito ke he motu, ki luga he fuga mouga.” “To fua mai e akau he fonua hana tau fua; to fua mai foki e kelekele hana tau fua; to nonofo fakatekiteki foki a lautolu ke he ha lautolu a motu.”—Salamo 72:16; Esekielu 34:27.

21. Ko e heigoa e mena ka hoko ke he nakai fai kaina, kaina nakai mea, mo e tau katofia kelea?

21 To nakai liu foki ke mativa, ke nakai fai ­kaina e tau tagata, kaina nakai mea, pule e tau mahani vale he tau katofia. “To ta fale e lautolu, mo e nonofo ai a lautolu; to to e lautolu e tau ulu vine, mo e kai ai e lautolu ha lautolu a tau fua. Nakai ta fale e lautolu ke nonofo ai e falu, ti nakai to uluvine e lautolu ke kai ai e falu.” “To takitokotaha a lautolu mo e nofo i lalo hana vine, mo lalo foki he hana mati; to nakai ha i ai foki taha ke faka­mataku­taku ki ai.”—Isaia 65:21, 22; Mika 4:4.

22. Fakamaama fefe he Tohi Tapu e tau fakamonuinaga he pule he Atua?

22 Kua fakamonuina e tau tagata aki e tau mena nei, mo e loga atu foki ke he Parataiso. Ne pehe e Salamo 145:16: “Kua fakamafola e koe haū [Atua] a lima, mo e fakamakona e manako he tau mena momoui oti.” Ati ko e mena ia ni he Tohi Tapu ne fakapuloa e perofetaaga: “Ka ko e tau tagata mahani molu, to eke ma lautolu e motu; ti fakafiafia foki e lautolu a lautolu ha ko e monuina kua lahi. . . . To eke ni e motu ma e tau tagata tututonu, to nonofo muatua ai a lautolu.”—Salamo 37:11, 29.

Vevete e Vaha kua Mole

23. Vevete fefe he Kautu he Atua e tau matematekelea oti ne kua moua e tautolu?

23 Ko e pule he Kautu he Atua ka vevete e hagahaga kelea he magafaoa fakatagata ke he ono e afe he tau tau. Ko e tau olioli he magaaho ia to mua atu ai e mamafa, ke he ha matematekelea ne kua moua he tau tagata. To nakai fakalavelave e moui he ha manamanatu kelea he matematekelea fakamua. Ko e tau manatu ati hake mo e tau matagahua to eke mo taha vala gahua he moui he tagata he tau aho takitaha to uta kehe e tau manamanatuaga mamahi.

24, 25. (a) Ko e heigoa ne talahau mai tuai e Isaia to tupu? (e) Ko e ha ne moli ai a tautolu ko e tau manamanatu he vaha kua mole atu he matematekelea to galo fakahaga?

24 Ko e leveki ne fakapuloa he Atua: “Kua eke e au e lagi fou [ko e fakatufono fou he lagi ke he tau tagata] mo e laloagi fou [ko e kaufakalatahaaga he tau tagata tututonu]; nakai tuai manatu ke he tau mena fakamua, ti nakai hake ai ke he loto e tau mena ia.” “Kua okioki e lalolagi oti, kua nonofo fakatekiteki ni; kua kalaga a lautolu mo e fiafia.”—Isaia 14:7; 65:17, 18.

25 Ti ko e hana a Kautu, to fakakatoatoa he Atua e liliuaga he tuaga kelea ne kua leva lahi. To fakakite tukumuitea e ia e hana a leveki lahi mua ue atu ki a tautolu he liligi hifo e tau monuina loga kua mua atu ia ke he taute e ha mamahi ne ha ha ia tautolu fakamua. Ko e tau mena fakamamahi fakamua ne kitia e tautolu to galo fakahaga he manamanatu mogoia, kaeke ke leveki a tautolu ke manatu oti e tau mena ia.

26. To taui mai he ha he Atua a tautolu mai he tau matematekelea kua mole atu?

26 Kua fakafou pihia he Atua a tautolu mai he matematekelea ne fakauka a tautolu he lalolagi nei. Ne iloa e ia nakai ko e kelea ha tautolu kua fanau nakai mitaki katoatoa, ha ko tautolu kua tupu mai nakai mitaki katoatoa mai he ha tautolu a tau mamatua fakamua. Nakai ko e kelea ha ­tautolu ke fanau mai ke he lalolagi fakasatani, ka e ne mai ke fakamoli a Atamu mo Eva, liga kua fanau mai a tautolu ke he parataiso. Ti ko e fakaalofa hofihofi noa he Atua to taute e tau mena kelea he vaha kua mole atu ne kua fakakelea aki a tautolu.

27. Ko e tau perofetaaga fe ka kitia e ha lautolu a fakamoliaga fulufuluola ke he lalolagi fou?

27 Ke he lalolagi fou, to moua he tau tagata e tokanoaaga ne talahau tuai mai ia Roma 8:21, 22: “Ha ko e mena to toka noa ai e tau mena ne eke mai he tupaaga ke he mena popo vave kia hoko atu ai ke he tokanoaaga ha ha he monuina he fanau he Atua. Ha kua iloa e tautolu kua oi fakalataha mo e mamahi fanau fakalataha e tau mena oti ne eke kua hoko ni ke he vaha nai.” To kitia he tau tagata e fakamoliaga katoatoa he liogi: “Kia hoko mai hau a kautu. Kia eke hau a finagalo ke he lalolagi, tuga ne eke ke he lagi.” (Mataio 6:10) Ko e tau tuaga fulufuluola ke he Parataiso he lalolagi to faliu ai ke he tau tuaga tuga ke he lagi.

[Tau Fakatino he lau 23]

Ke he lalolagi fou, ko e tau motua to liu ai ke he vaha he fuata

[Fakatino he lau 24]

Ko e tau gagao mo e tau kafokia oti to nakai liliu mai ke he lalolagi fou

[Fakatino he lau 25]

Ke he lalolagi fou, to liliu e tau mamate tutu mai ke he momoui

[Fakatino he lau 26]

‘To nakai liu ako tau foki’

[Tau Fakatino he lau 27]

Ko e tau tagata mo e tau manu to mafola katoatoa ai ke he mafola ke he Parataiso

[Fakatino he lau 27]

‘Kua fakamafola he Atua hana a lima mo e fakamakona e manako he tau mena momoui oti’

[Fakatino he lau 28]

To mua atu e taui mai he Kautu he Atua ke he tau matematekelea oti kua fakauka a tautolu ki ai

    Tau Tohi Faka-Niue (1982-2025)
    Saini ki Fafo
    Saini ki Loto
    • Faka-Niue
    • Tufa
    • Tau Manako
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Tau Kupu Fakaaoga
    • Fakavēaga Fakatagata
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Saini ki Loto
    Tufa