Iehova, kua Taute e Tau Mena Homo ue Atu
“Ha kua lahi ue atu a koe mo e kua taute e tau mena homo ue atu; Ko koe hoko koe ni ko e Atua.”—SALAMO 86:10, NW.
1, 2. (a) Ne lauia fefe e lalolagi he tau mena fou ne taute he tagata? (e) Ka e liga moua mai i fe e tautolu e amaamanakiaga he tau mena mitaki?
KO E tagata he vaha nei, liga ko e fakaikaluga ha ko e hana a tau mena fou homo ue atu ne taute—ko e tau mena taute hila, tau puhala moua mo e fakafano fekau mafiti, vitio, tau peleo afi, tau vakalele holo mafiti, mo e makaka he tau gahua fakakomopiuta. Kua fuluhi he tau mena nei e lalolagi ke he taha ni e katofiaaga. Ka ko e katofiaaga ha a ia! Ke ha ha i ai e mafola, moui monuina, mo e loga e tau mena ma e tau tagata oti, ko e tagata kua fakagagao tuai he tau felakutaki, kelipopo, fakamatakutaku, fakakona, tau gagao mo e mativa. Ti ko e tau kanavaakau niukilia ne fakamavehevehe fano ai he lalolagi, pete ni he fakatote hifo e numela, ka e maeke agaia ni ke moumou e tagata. Kua matutaki atu agaia e tau fakafua koloa he mate, ko e tau fale gahua he taute mena tau ke taute e tau pisinisi lalahi he lalolagi. Kua au atu e tupu he muhu koloa ha lautolu ne muhu koloa, mo e mativa a lautolu ne mativa. Maeke nakai ia taha ke moua ha puhala ki fafo?
2 E! Ha kua ha ha i ai e Taha ka moua mai ai e fakahaoaga, “ko e taha ne tokoluga lahi ke he tagata tokoluga na,” ko Iehova ko e Atua. (Fakamatalaaga 5:8, NW) Ko ia ne omoi e tohiaga he tau salamo, ko e mena ne moua mai ai e fakamafana lahi mo e fakatonuaga iloilo ma e tau magaaho ka tupetupe ai. I loto ia lautolu ia ko e Salamo 86, ne tohi fakamukamuka ai i luga: “Ko e liogi a Tavita.” Ko e liogi kua lata ia koe ke taute ma hau.
Matematekelea ka e Mahani Fakamoli
3. He tau magaaho nei, ko e heigoa e fakamaamaaga fakamalolo kua tuku mai e Tavita ma tautolu?
3 Ne tohi e Tavita e salamo nei he magaaho ne matematekelea ai. Ko tautolu he vaha nei kua nonofo he “tau aho fakahikuhiku” he fakatokaaga a Satani, ko e “to ha ha i ai e uka ke gahua ki ai,” to feleveia ni mo e tau kamatamata pihia. (2 Timoteo 3:1, NW; kikite foki Mataio 24:9-13.) Ke tuga a tautolu, ne matematekelea pihia a Tavita ke he tau mena tutupu mo e tau tupetupeaga ha ko e tau mena vihi ne lauia ai a ia. Ka e nakai fakaata e ia e tau kamatamata ia ke fakaloleloleaki hana falanaki fakamoli ke he hana a Tufuga. Ne ui atu a ia: “Iehova na e, ki a haga mai hau a na teliga. Kia tali mai au, ha kua matematekelea mo e mativa au. Kia leveki haku a solu, ha kua fakamoli au. Kia fakamoui hau a fekafekau—ha ko koe ko e haku a Atua—ne falanaki au ki a koe.”—Salamo 86:1, 2, “NW.”
4. Maeke fefe ia tautolu ke fakakite ha tautolu a mauokafua?
4 Kua maeke ia tautolu ke mauokafua, tuga a Tavita, ha “ko e Atua . . . e tau fakamafanaaga oti,” ko Iehova, to fuluhi mai hana a na teliga ke he lalolagi nei mo e fanogonogo ke he ha tautolu a tau liogi fakatokolalo. (2 Korinito 1:3, 4) Ka falanaki mo e nakai fakauaua ke he Atua ha tautolu, to maeke ia tautolu ke mumui ke he fakatonuaga a Tavita: “Kia tuku atu kia Iehova e tau mena ne fakaatukehe ai a koe; ko ia ni ke fakamalolo a koe; nakai tuku e ia tukulagi e tau tagata tututonu ke fagahuatia.”—Salamo 55:22.
Fakafetui mo Iehova
5. (a) Liuaki fefe he falu he tau tagata fakaliliu fakaeneene lahi e tau hehe he tau tohikupu Iutaia? (e) Ko e heigoa e puhala he tau salamo 85 aki mo e 86 aki ne fakamatalalahiaki a Iehova? (Kikite ke he matahui tala.)
5 He Salamo ke 86 aki, kua fakaaoga e Tavita e tau kupu “Iehova na e” laga 11. Mafanatia ha e liogi a Tavita, mo e tata ha hana a fakafetuiaga mo Iehova! He magaaho fakamui, ko e fakaaoga fakamitaki pihia he higoa he Atua kua eke mo mena vihiatia ke he tau tohi kupu Iutaia, pauaki ke he tau Sofelimi. Ne fakaako e lautolu e tau fakaakoaga fakamatakutaku ke he fakaaogaaga fakahehe he higoa. Ne fakatikai e lautolu e mena moli ko e tagata na tufugatia ke he fakatai he Atua, ne nakai talia e lautolu ke tuku atu ke he Atua e tau fua ne fakakite foki he tau tagata. Ti ko e 7 mai he laga 11 e kitia he higoa fakaatua ia he tohi Heperu he salamo taha nei ni, ne hiki e lautolu e matahigoa ʼAdho-naiʹ (Iki) ke he higoa YHWH (Iehova). Kua fakaaue a tautolu ha ko e New World Translation of the Holy Scriptures, mo e pihia foki ke he loga he falu a fakaliliuaga fakaeneene lahi, kua liuaki mai e higoa fakaatua ia ke he hana a tokaaga hako he Kupu he Atua. Ti ko e fua, ko e ha tautolu a matutaki atu ki a Iehova kua liu fatiaki, ke he mena kua lata tuai ni pihia.a
6. Ko e heigoa e tau puhala ke fakakite e tautolu ko e higoa a Iehova kua uho ia ki a tautolu?
6 Kua matutaki e liogi a Tavita: “Kia fakakite mai ki a au hau a fakaalofa moli, Iehova na e, Ha kua ui atu au ki a koe ke he tau aho oti. Kia taute e solu he hau a fekafekau ke olioli lahi, ha kua haga hake ki a koe haku ni a solu Iehova na e.” (Salamo 86:3, 4, “NW”) Kia mailoga na ui tumau a Tavita ki a Iehova ke he “tau aho oti.” Moli, ne liogi tumau a ia he po katoa, tuga e magaaho ne hola ai a ia he tutakale. (Salamo 63:6, 7) Ti pihia ni he vaha nei, ko e falu he Tau Fakamoli kaeke ke fakamatakutaku he fakapilo pulenoa po ke falu a mahani tapaki fakahaupo, ne ui fakatutu ki a Iehova. Ko e falu a magaaho kua ofo lahi a lautolu ha ko e fua fiafia.b Ko e higoa a Iehova kua uho ia ki a tautolu, ato pihia ni foki ki a “Iesu Keriso, ko e tama a Tavita,” he magaaho ne nofo ai a ia he lalolagi. Ne fakaako e Iesu hana a tau tutaki ke liogi ma e fakatokolugaaga he higoa a Iehova mo e fakailoa ki a lautolu e kakano he higoa.—Mataio 1:1; 6:9; Ioane 17:6, 25, 26.
7. Ko e heigoa e tau fakataiaga ne moua e tautolu he lagaki hake e Iehova e tau solu ni he hana tau lagomatai, mo e omaoma fefe a tautolu?
7 Ne fakahaga hake e Tavita hana a solu, mo e hana a tino katoa, ki a Iehova. Kua fakamalolo mai e ia a tautolu ke taute pihia, he talahau mai he Salamo 37:5: “Kia tuku atu hāu a puhala ki a Iehova, kia tua foki a koe ki a ia, ti eke ai e ia.” Ko e mena haia he ha tautolu a olelalo ki a Iehova ke maeke ia ia ke taute ha tautolu a tau solu, ke olioli lahi to nakai fakato noa ai tali. Tokologa e tau fekafekau taofi mahani hakohako a Iehova ne moua tumau e olioli lahi he gahua lagomatai—pete he feleveia mo e tau mena uka, tau favale, mo e tau gagao. Ko e tau matakainaga ha tautolu he tau matakavi malona he felakutaki i Aferika, tuga a Anakola, Liperia, Mosamipiki, mo Saire, ne tuku tumau e lautolu e lagomataiaga ki a Iehova ke eke mo mena fakamua he ha lautolu a tau momoui.c Ne fakatupu moli e ia ki a lautolu e olioli lahi ha ko e fakamokoi ke he helehele fakaagaga. Ha kua maeke ia lautolu ke fakauka, kua lata pihia foki a tautolu. (Roma 5:3-5) Mo e hane fakauka a tautolu, kua fakamoli mai ki a tautolu: “Ha kua tuku mai e fakakiteaga mo e hana tau aho ne kotofa, kua alumaki foki a ia ke hoko ke he fakahikuaga . . . nakai mule mai.” (Hapakuka 2:3) Ke he mauokafua katoa mo e falanaki ki a Iehova, kia tumau foki a tautolu ke “alumaki foki . . . ke hoko kehe fakahikuaga.”
Ko e Mahani Mitaki a Iehova
8. Ko e heigoa e fakafetuiaga ka moua e tautolu ia Iehova, mo e fakakite fefe e ia hana a mahani mitaki?
8 Kua taute foki e Tavita taha olelalo fakahofihofi: “Ha ko koe, Iehova na e, kua mitaki mo e talifaki ke fakamagalo; mo e fakaalofa-totonu ki a lautolu oti kua tauui ki a koe kua lahi ue atu. Kia fakateliga mai a, Iehova na e, ke he haku a liogi; mo e fanogonogo mai a ke he leo he haku a tau ole fakamakamaka. Ke he aho he haku a matematekelea to ui atu au ki a koe, ha ko e mena to tali mai e koe au.” (Salamo 86:5-7, “NW”) “Iehova na e”—liu foki ti liu foki e fiafia lahi ha tautolu ke he fakafetuiaga he kupu nei! Ko e fakafetuiaga ne liga gahua tumau mai he liogi. Ne liogi a Tavita ke he taha mena foki: “Ko e tau hala he haku a vaha fuata mo e haku a tau holifono aua neke manatu. Ha kua pihia hau a fakaalofa-totonu kua manatu mai nakai a koe ki a au, ke lata mo e hau a mahani mitaki, Iehova na e.” (Salamo 25:7, NW) Ko Iehova ko e fakamaopoopoaga he mahani mitaki—he foaki mai a Iesu mo lukutoto, he fakakite e fakaalofa hofihofi noa ke he tau tagata hala ne tokihala, mo e he ganagana mai e fakaalofa-totonu ke he hana a Tau Fakamoli mahani fakamoli mo e mahani fakaaue.—Salamo 100:3-5; Malaki 3:10.
9. Ko e heigoa e fakamoliaga kua lata he tau tagata hala ne tokihala ke uta ke hoko ke he loto?
9 Kua matakutaku kia a tautolu ke he tau hepehepe kua mole? Kaeke ke taute e tautolu he magaaho nei e tau la hala hakohako ma e tau hui ha tautolu, to mafuta hake a tautolu ka manatu e tautolu e fakamoliaga he aposetolo ko Peteru ke he tau tagata ne tokihala ke he “tau vaha he fakahauhauaga ia” ka hau mai ni ia Iehova. (Gahua 3:19, NW) O mai a a tautolu ke fakatata tumau ki a Iehova ke he liogi puhala atu he ha tautolu a Lukutoto, ko Iesu, ko ia ne fakaalofa mai pehe: “Kia o mai a ki a au, ko mutolu oti ne mamafa mo e pehia he tau gahua, to fakahauhau e au a mutolu. Kia uta haku a akau hahamo ki luga ia mutolu mo e fakaako mai ia au, mo e ha kua loto molu mo e loto tokolalo au, mo e to moua e mutolu e fakahauhauaga ma e tau solu ha mutolu.” Ha kua eke mo Tau Fakamoli mahani fakamoli kua liogi ki a Iehova he vaha nei ke he higoa uho a Iesu, kua moua moli e lautolu e fakahauhauaga.—Mataio 11:28, 29, NW; Ioane 15:16.
10. Ko e heigoa e kitiaaga mahino ne moua mai he tohi he tau Salamo ke he fakaalofa-totonu a Iehova?
10 Ko e tohi he tau Salamo (NW) ne hagaao ke he “fakaalofa-totonu” a Iehova kua molea e laga teau. Ko e fakaalofa-totonu pihia kua lahi ue atu moli! He hana a tau kupu fa fakamua, ko e Salamo 118:1-4 aki kua ole ke he tau lagomatai he Atua ke fakaaue ki a Iehova, kua liu fatiaki laga fa “ha ko e hana fakaalofa-totonu.” Ko e Salamo 136 aki kua mamafa ke he fua ofaofa he “hana fakaalofa-totonu” laga 26. Ko e heigoa ni e tau puhala ne hehe ai a tautolu—tuga he talahau he Iakopo 3:2, “Ha ko e tau mena loga kua hehe ai a tautolu oti”—kia mautali a tautolu ke kumi e fakamagaloaga a Iehova, ha kua fakamalolo mai he hana a fakaalofa hofihofi mo e fakaalofa-totonu. Ko e hana a fakaalofa-totonu ko e fakakiteaga he hana a fakaalofa fakamoli mai ki a tautolu. Kaeke ke tumau fakamoli a tautolu ke taute e finagalo he Atua, to fakakite e ia hana a fakaalofa fakamoli ke fakamalolo a tautolu ke fahia ke he tau kamatamata oti.—1 Korinito 10:13.
11. Lagomatai fefe he fakagahuaaga he tau momotua ke uta kehe e tau logonaaga kelea?
11 Kua ha ha i ai he falu a mena ne fa hehe a tautolu mai he falu. Ko e fakahehe he manamanatuaga mo e tino he vaha tama tote ne toka hifo e falu he tau logonaaga kelea po ke nakai tuai fai aoga. Ko e tau tagata pihia kua lata ke ui ki a Iehova, mo e manatu malolo to tali mai e Iehova a ia. (Salamo 55:16, 17) Ko e motua totonu kua maeke ke tuku e fiafia ke lagomatai e taha ka pihia ke talia e mena moli nakai ko e hepe he tagata kelea a ia. Ko e magaaho fakamui, ko e tauhea telefoni fakakapitiga tumau he motua ke lagomatai aki e tagata pihia ato maeke he tane (po ke fifine) he magaaho fakamui ke ‘hahamo e kavega.’—Kalatia 6:2, 5.
12. Fakalahi fefe e tau matematekelea, ka e maeke fefe ia tautolu ke fahia ke kautu ki a lautolu?
12 Kua loga foki e falu he tau tutuaga matematekelea ne totoko atu ki ai e tau tagata a Iehova he vaha nei. Ko e kamataaga he Tauaga 1 he Lalolagi he tau 1914, ne kamata ai e tau moumouaga lalahi ke fakamatematekelea e lalolagi nei. Tuga ni he talahau tuai e Iesu, “ko e kamataaga ia he tau mena matematekelea.” Ko e tau matematekelea hane fakalahi hake fakahaga, ka kua o atu taha a tautolu ke he “fakaotiaga he lalolagi.” (Mataio 24:3, 8) Ko e ‘vaha tote’ he Tiapolo ne toe hane vakai hifo ke he hana a fakaotiaga. (Fakakiteaga 12:12) Ke “tuga ne leona tagi” he kumi ola, ko e Fi lahi mahaki ia hane fakaaoga he tau lagatau kelea oti ne moua e ia ke vevehe kehe aki a tautolu mai he fuifui he Atua mo e moumou a tautolu. (1 Peteru 5:8) Ka e to nakai kautu a ia! Ha ko e mena, tuga a Tavita, kua taula e tautolu ha tautolu a falanaki katoatoa ke he ha tautolu a Atua tokotaha, ko Iehova.
13. Maeke fefe he tau mamatua mo e tau fanau ha lautolu ke fai aoga mai he mahani mitaki a Iehova?
13 Nakai fai fakauaua, ne to e Tavita ke he loto he hana tama tane ko Solomona e manako ke falanaki ke he mahani mitaki a Iehova. Ko e mena haia ke maeke ia Solomona ke fakaako ke he hana ni a fanau: “Kia tua a koe ki a Iehova mo e hāu a loto katoa; ka e aua neke falanaki a koe ke he hāu a pulotu. Kia manatu e koe a ia ke he hāu a tau puhala oti, ti fakahakohako ai e ia hāu a tau puhala. Aua neke fakafiailoilo a koe; kia matakutaku a kia Iehova, kia kalo kehe mo e mahani kelea.” (Fakatai 3:5-7) Kua lata ke pihia foki e tau mamatua he vaha nei, ke fakaako ke he ha lautolu a tau fanau ikiiki e puhala ke liogi mo e falanaki ki a Iehova mo e puhala ke fahia ke fehagai mo e tau mahani fakahaupo he lalolagi nakai fai fakaalofa nei—tuga e malolo he tau kapitiga atutaha he aoga mo e tau kamatamata ke taute mahani fakalialia. Ke moui ke he kupu moli mo e hau a fanau he tau aho takitaha kua maeke ke omoi ke he tau loto mui ha lautolu e fakaalofa moli ki a Iehova mo e falanaki e puhala liogi ki a ia.—Teutaronome 6:4-9; 11:18, 19.
Tau Gahua Nakai Fai Fakatataiaga a Iehova
14, 15. Ko e heigoa he falu e tau gahua nakai fai fakatataiaga a Iehova?
14 Ke he falanakiaga mauokafua kua pehe a Tavita: “Kua nakai ha ha i ai ha Atua ke tatai mo koe, Iehova na e, po ke ha ha i ai ha gahua ke tatai mo e hau.” (Salamo 86:8, “NW”) Ko e tau gahua a Iehova kua lalahi mamahaki, mitaki ue atu, mua atu e lilifu, mai he ha mena ne maeke he tagata ke fuafua manatu. Tuga he fakapulefu he tau kumikumiaga fou, ko e tufugaaga he lalolagi oti kana—hana a lahi ue atu, hana a tatai, hana a ofoofogia—kua fakamoli ai kua mua atu e ofomate mai he ha mena he tau mena ne kitia e Tavita. Ka e pete ia, ne omoi foki a ia ke pehe: “Kua talahau he lagi e lilifu he Atua; kua fakakite foki he pu lagi likoliko e gahua he hana tau lima.”—Salamo 19:1.
15 Ko e tau gahua a Iehova kua fakakite mai foki, e fulufuluola, he puhala ne fakavahega mo e tauteute e lalolagi, ke foaki ma e aho mo e po, ko e tau vaha, magaaho gana mo e helehele, mo e loga he tau mena fiafia ma e moui loto olioli he tagata he vaha i mua. Mo e, ko e ofomate ha a ia ha tautolu he puhala ne taute mo e fakakoloaaki a tautolu, ke maeke ia tautolu ke loto olioli ke he tau gahua a Iehova ne viko takai ia tautolu!—Kenese 2:7-9; 8:22; Salamo 139:14.
16. Ko e heigoa e fakakiteaga lahi mahaki ue atu he mahani mitaki a Iehova, takitaki atu ke he heigoa falu gahua ne nakai fai fakatataiaga?
16 Mole atu e nakai omaoma he tau matua uluaki ha tautolu ke he Atua, mo e teteka mai e matematekelea ne fakagagaoaki e lalolagi ke hoko mai ke he aho nei, ne kotofa e Iehova mai ha ko e hana a fakaalofa e gahua homo ue atu he fakafano mai hana a Tama tane ke he lalolagi ke fakamatala e Kautu he Atua mo e ke mate mo lukutoto ma e tau tagata oti. Kua ofoofogia lahi ai! Mo e liu fakatu mai e Iehova a Keriso ke eke mo hana a Patuiki fifili. (Mataio 20:28; Gahua 2:32, 34) Mai he tau tagata mahani fakamoli ne fifili foki he Atua e “tagata fou” ke pule fakamitaki mo Keriso he “lagi fou” ke he kaufakalatahaaga he “lalolagi fou” ne lafi ki ai e tau piliona he tau tagata ka liu tutu mai. (2 Korinito 5:17; Fakakiteaga 21:1, 5-7; 1 Korinito 15:22-26) Ko e tau gahua a Iehova he magaaho ia to holo atu ke he fakaotiaga lilifu! Ko e moli to pehe a tautolu: “Iehova na e, . . . kua lahi mahaki hau a mahani mitaki ko e tau mena ne tokiofa e koe ma lautolu ne matakutaku ki a koe!”—Salamo 31:17-19, NW.
17. Ko e hagaaoaga ke he tau gahua a Iehova, kua fakamoli fefe e Salamo 86:9 he mogonei?
17 Ko e tau gahua ha Iehova he vaha nei ne lafi ki ai e tau mena ne fakamaama e Tavita he Salamo 86:9 (“NW”): “Ko e tau motu oti ne taute e koe to o mai a lautolu ni, mo e to hufeilo a lautolu ki mua hau, Iehova na e, mo e to ta atu e lilifu ke he hau a higoa.” Mole atu he tofi mai he tau tagata, a lautolu ne toe he hana a tau tagata fou, ko e “fuifui mamoe gahoa” ko e tau hukui he Kautu, ne holo atu a Iehova ke fakapotopoto mai he “tau motu oti” “ko e moto tagata tokologa” he tau “mamoe kehe,” e tau miliona ne fakagahuahua foki e tua ke he toto a Iesu ne fakamaligi. Ko e tau mena hanei ne ati ai e ia e fakatokatokaaga malolo lahi, ko e kaufakalatahaaga ni hokoia he lalolagi he tau tagata fakaalofa ke he mafola he lalolagi he vaha nei. Ko e kitekiteaga ke he mena nei, ko e tau kau he lagi kua fakaveveli a lautolu ki mua a Iehova mo e pehe atu: “Kia ha he Atua ha tautolu e fakamonu, mo e fakahekeaga, mo e iloilo, mo e fakaaue, mo e lilifu, mo e mana, mo e malolo tukulagi tukumuitea.” Kua fakaheke foki he moto tagata tokologa e higoa a Iehova, mo e fekafekau ki a ia ke he “aho mo e po,” mo e amaamanakiaga ke fakahao mai he fakaotiaga he lalolagi mo e moui tukulagi he parataiso he lalolagi.—Luka 12:32; Fakakiteaga 7:9-17; Ioane 10:16.
Ko e Lahi Mahaki ue Atu a Iehova
18. Kua fakakite fefe e Iehova ko ia ‘ni hokoia ko e Atua’?
18 Kua liu ui foki a Tavita ke fanogonogo ke he pule fakaatua a Iehova, mo e pehe atu: “Ha kua lahi atu a koe mo e kua taute e tau mena homo ue atu; Ko koe hoko koe ni ko e Atua.” (Salamo 86:10, “NW”) Mai i tuai, kua fakakite mai a Iehova ko ia moli ‘ni hokoia ko e Atua.’ Ko e Patuiki favale ko Farao ni i Aikupito ko ia ne paleko a Mose: “Ko hai kia a Iehova kia fanogonogo ai au ke he hana tau kupu, mo e toka e au a Isaraela ke o? Nakai iloa e au a Iehova.” Ka e iloa vave e ia e lahi ue atu a Iehova! Ko e Atua malolo ne fakatokolalo e ia e tau Atua Aikupito mo e tau ekepoa taute mana he fakafano mai e tau malaia fakalutukia, mo e kelipopo e tau tama tane uluaki i Aikupito, mo e uta kehe a Farao mo e hana a tau kautau fifili he Tahi Kula. Ko e moli ni, kua nakai ha ha i ai ha atua taha ke tatai mo Iehova!—Esoto 5:2; 15:11, 12.
19, 20. (a) Ko e magaaho fe ka moua ai he lologo he Fakakiteaga 15:3, 4 hana a talahauaga mitaki ue atu? (e) Maeke fefe a tautolu pihia foki he mogonei ke kaufakalataha ke he gahua a Iehova?
19 Ha ko ia ni hokoia ko e Atua, kua holo atu a Iehova ke taute e tau mena homo ue atu he tauteuteaga ma e fakahaoaga he hana a tau tagata tapuaki omaoma mai ia Aikupito fou—ko e lalolagi a Satani. Kua fakailoa atu hana tau fakafiliaga fakaatua ke he lalolagi oti ke eke mo fakamoliaga, kua puhala mai ai he lahi ue atu he puhala fakamatala mai he tau fakamauaga tuai oti, ko e mena ia kua fakamoli ai e perofetaaga a Iesu he Mataio 24:14. Ko e magaaho ku ia ni ti hoko mai “e fakaotiaga,” he magaaho ka fakakite ai e Iehova hana a lahi mahaki ue atu ke he fua tautau nakai fai gataaga ko e holoholo kehe he tau mahani kelea oti he lalolagi. (Salamo 145:20) Ko e magaaho ia foki he lologo ha Mose mo e lologo he Punua mamoe ka hoko ai ke holo ki mua e leo lahi: “Kua lalahi mamahaki mo e ofomate hau a tau gahua, ma Iehova ko e Atua, ko e Malolo Oti Kana. Kua tututonu mo e moli hau a tau puhala, ko e Patuiki tukulagi. Ko hai kia ke nakai matakutaku moli ki a koe, ma Iehova, mo e fakaheke hau a higoa, ha ko koe hoko koe ni kua mahani fakamoli?”—Fakakiteaga 15:3, 4, NW.
20 Kia tautolu ma e ha tautolu a vala kua lata ke fakamakai ke tutala ke he falu hagaao ke he tau gahua ofoofogia nei he Atua. (Fakatatai Gahua 2:11.) To taute tumau e Iehova e tau mena lalahi mo e ofomate he vaha ha tautolu mo e pihia atu ke he vaha i mua, tuga ka fakamaama mai he vala tala ha tautolu ka hau.
[Tau Matahui Tala]
a Ko e fakamaamaaga he Tohi Tapu he tau 1874 ne liu fatiaki mai e Andrew A. Bonar ne pehe mai: “Ne lahi mo e lahi mahaki e mahani kehe he Atua, ko e hana higoa lilifu, ne kitia ai he tata atu ke he fakaotiaga he Salamo 85 ke [85 aki]. Kua aoga e mena nei ha ko e taha ne mui atu ke he taha, ‘Ko e Liogi a Tavita,’ kua teitei tatai katoa ke he mahani ha Iehova. Ko e matapatu he Salamo 86 ke [86 aki] nei ko e higoa a Iehova.”
b Kikite ke he lau tohi 28 he Awake! ia Iuni 22, 1984, ne tohi he Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
c Ma e tau vala tala katoa, kikite ke he tama puha he “1992 Hokotaki he Fekafekauaga he Tau he Tau Fakamoli a Iehova he Lalolagi Katoa,” ka fakakite mai he tohi he Ko e Kolo Toko Peritania ia Ianuari 1, 1993.
Manatu Nakai e Koe?
◻ Ko e ha kua lata ai ia tautolu ke taute e liogi he Salamo 86 ma tautolu ni takitokotaha?
◻ Maeke fefe ia tautolu ke moua e fakafetuiaga mo Iehova?
◻ Fakakite fefe e Iehova hana a mahani mitaki mai ki a tautolu?
◻ Ko e heigoa falu he tau gahua nakai fai fakatataiaga a Iehova?
◻ Fefe a Iehova ko ‘ia ni hokoia ko e Atua’ ke he lahi mahaki ue atu?
[Fakatino he lau 11]
Ke he hoko maiaga he “lalolagi fou,” ko e tau gahua homo ue atu a Iehova to tumau ke fakamoli ke he hana lilifu mo e mahani mitaki