Kolo Toko he FATATOHI INITANETE
Kolo Toko
FATATOHI INITANETE
Faka-Niue
ā
  • ā ē ī ō ū
  • TOHI TAPU
  • TAU TOHI
  • TAU FELEVEIAAGA
  • kl ve. 19 lau 181-191
  • Ka Puke e Lalolagi he Iloilo ke he Atua

Nakai fai vitiō ma e fifiliaga nei.

Fakamolemole, fai lekua ke moua e vitiō.

  • Ka Puke e Lalolagi he Iloilo ke he Atua
  • Iloilo ne Takitaki Atu ke he Moui Tukulagi
  • Tau Vala Mataulu
  • Tau Tohi Pihia Foki
  • KA MOLE A AMAKETO—KO E LALOLAGI PARATAISO
  • FAKAFOUAGA HE TAU TAGATA
  • KO E OLIOLIAGA HE LIU TU MAI
  • KUA HOKOTIA TUAI KE HE MITAKI KATOATOA!
  • KO E HEIGOA HAU KA TAUTE?
  • Ko e Heigoa e Finagalo he Atua ma e Lalolagi?
    Ko e Heigoa e Manako he Atua ma Tautolu?
  • Maeke ia Koe ke Moua e Fiafia a Anoiha!
    Iloilo ne Takitaki Atu ke he Moui Tukulagi
  • “Kitiala, Kua Fakafou Tuai e Au e Tau Mena Oti”
    “Kitiala, Kua Fakafou Tuai e Au e Tau Mena Oti”
  • Fakakatoatoa e Iesu e Tau Mena Oti ne Ole he Atua
    Ko e Tagata Mua Ue Atu ne Moui
Kitia Foki
Iloilo ne Takitaki Atu ke he Moui Tukulagi
kl ve. 19 lau 181-191

Veveheaga 19

Ka Puke e Lalolagi he Iloilo ke he Atua

1, 2. Hoko mai fefe e tufugatiaaga ha Iehova ke malona?

MANAMANATU la ke he atisi ne kua oti laia e vali he fakatino mitaki lahi. Ne nava lahi a ia ki ai​—ko e gahua mua atu he mitaki! Ka e he po ia ni moumou ai he fi mahekeheke. Kua maama ai, e lahi he fakamamahi he mena nei e atisi. Kua manako ha a ia ke tuku e tagata kunumena nei he fale puipui! Ti maeke ai ia koe ke manamanatu ko e manako ha e atisi nei ke liuaki e tufugatia hana ke he fuluola tuai.

2 Ke tuga e atisi ia, ne tufugatia e Iehova e mena mua ue atu he mitaki, he tauteute e lalolagi mo e tuku e tau tagata i ai. He mole he tufugatia e tagata tane mo e fifine, ne fakapuloa e ia kua “mitaki lahi” e tau gahua oti hana he lalolagi. (Kenese 1:31) Ko Atamu mo Eva ko e fanau ni he Atua, mo e ofania e ia a laua. Ne kitia e ia e vaha fiafia, homo ue atu i anoiha ma laua. Moli, kua takitaki atu e Satani a laua ke fakafualoto, ka e kua nakai malona e tufugatia homo ue atu he Atua ke nakai maeke ke liu taute.​—Kenese 3:​23, 24; 6:​11, 12.

3. Ko e heigoa e “moui moli”?

3 Kua ukufeke e Atua ke fakahakohako e tau mena ia. Kua loto lahi a ia ke kitia a tautolu kua nonofo ke he puhala ne finagalo e ia he kamataaga. Nakai ko e “moui moli” e moui ku mo e matematekelea ha tautolu, ha kua mua atu e muikau ke he mena ne finagalo e Iehova. Ko e “moui moli” ne manako e Atua ma tautolu ko e “moui tukulagi” i lalo he tau tutuaga mitaki katoatoa.​—1 Timoteo 6:​12, 19, fakatatai NW.

4, 5. (a) To mailoga fefe e amaamanakiaga ke he Parataiso? (e) Ko e ha kua lata ia tautolu ke manamanatu hagaao ke he ha tautolu a amaamanakiaga a anoiha?

4 Kua tamai he iloilo ke he Atua e matagahua ki mua a Iehova. (Iakopo 4:17) Ka e manamanatu ke he tau fakamonuinaaga ka olioli a koe ki ai kaeke ke fakagahuahua e koe e iloilo ia mo e uku atu ke he moui tukulagi. I loto he Kupu hana, ko e Tohi Tapu, kua vali he Atua ko Iehova e fakatino fulufuluola he moui ia ka kitia ke he Parataiso ne tata mai. Kua moli ai, ko e tau tagata a Iehova kua nakai fekafekau noa a tautolu ke he Atua ha ko e manako ke he palepale. Na fekafekau a tautolu ke he Atua ha kua ofania e tautolu a ia. (Mareko 12:​29, 30) Ke lafi atu ki mua, kua nakai fakatau e tautolu e moui he fekafekau atu ki a Iehova. (Roma 6:23) To lagomatai ai a tautolu ka manamanatu fakahokulo atu ke he moui pihia ha kua fakamanatu mai he amaamanakiaga ke he Parataiso ki a tautolu ko e faga Atua fefe a Iehova​—“ko ia foki kua taui mai [mo e fakaalofa] a lautolu kua kumi fakamakutu ki a ia.” (Heperu 11:6) Ko e amaamanakiaga kua moli lahi ke he tau manamanatuaga mo e tau loto ha tautolu ka taute a tautolu ke fakauka ke he tau mena uka he lalolagi ha Satani.​—Ieremia 23:20.

5 O mai a tautolu he mogonei ke onoono atu ke he ha tautolu a amaamanakiaga he moui tukulagi ne fakave ke he Tohi Tapu ke he lalolagi Parataiso a anoiha. To tuga fefe e moui ka puke e lalolagi he iloilo ke he Atua?

KA MOLE A AMAKETO—KO E LALOLAGI PARATAISO

6. Ko e heigoa a Amaketo, mo e ko e heigoa e kakano ke he tau tagata?

6 Tuga kua fakakite fakamua mai, nakai leva to fakaoti ai he Atua ko Iehova e fakatokatokaaga kelea he tau mena nei. Kua teitei hoko atu tuai e lalolagi ke he mena ne fakahigoa he Tohi Tapu ko Amaketo. Liga to taute he kupu ia e falu tagata ke manamanatu ke he moumouaga mahaki he malolo niukilia ka fakahoko mai he tau motu ne fa e felatauaki, ka e nakai fakaai a Amaketo ke fakatai ke he mena ia. Tuga ne fakakite mai ia Fakakiteaga 16:​14-16, ko Amaketo ko e “tau ke he aho lahi he Atua mana.” Ko e tau a ia ne putoia ai e “tau patuiki he lalolagi, mo e lalo-lagi oti kana,” po ke tau motu. Nakai leva to finaatu e Tama he Atua ko Iehova, ko e Patuiki kotofa, ke tau. Kua moli lahi e mena ka tupu. Ko lautolu oti ne totoko atu ke he Kautu he Atua mo e ko e vala he fakatokaaga kelea ha Satani to fakaotioti ai. Ko lautolu ni ne fakamoli ki a Iehova ka hao mai.​—Fakakiteaga 7:​9, 14; 19:​11-21.

7. Ko fe a Satani mo e hana tau temoni he magahala he Pule Afe Tau a Keriso, mo e to lagomatai fefe he mena nei e tau tagata?

7 Manamanatu la kua hao mai a koe he matematekelea ia. To tuga e heigoa e moui he lalolagi fou ne mavehe mai he Atua? (2 Peteru 3:13) Kua nakai lata ia tautolu ke tuaha, ha kua tala mai he Tohi Tapu ki a tautolu, mo e ko e mena ne talahau kua ofoofogia. Ne ako e tautolu to fakaokioki a Satani mo e hana tau temoni, to tuku ai ke he pahua ke nakai gahuahua ke he magahala he Pule Afe Tau a Iesu Keriso. To nakai liu foki e tau mena momoui mahani kelea ia ke taute lagatau kelea i tua he tau mena, ke fakaohooho e uka mo e lali ke futiaki a tautolu ke taute e tau gahua nakai tua fakamoli ke he Atua. Ko e fakatotokaaga ha ia!​—Fakakiteaga 20:​1-3.

8, 9. He lalolagi fou, ko e heigoa ka tutupu ke he tau matematekelea, gagao, mo e fuakau?

8 Ke he magaaho kua lata, to galo oti e tau faga gagao. (Isaia 33:24) Ko e tau kulikuli to tutu, o fano, mo e kolikoli ke he tau hui mitaki mo e malolo. He mole e tau tau he moui ke he ha lautolu ni a lalolagi nonoiki, to logona ai he tau tagata teliga tuli e tau leo olioli ne viko takai ia lautolu. Ko e tau matapouli to ofogia a lautolu ke he lalolagi lanu fulufuluola ha kua eke ai a lautolu ke kitia. (Isaia 35:​5, 6) Fakaoti ai, to kitia ai e lautolu e tau fofoga he ha lautolu a tau fakahele! Liga to pulefu fakaku e tau onoonoaga ha lautolu ha ko e tau hihina mata he olioli.

9 Kia manatu la! To nakai fai tioata, nakai fai tokotoko, nakai fai vai fakamalolo, nakai fai fale taute nifo po ke tau fale gagao! To nakai liu foki e tau gagao fakaatukehe mo e tupetupe ke kaiha e fiafia he tau tagata. To nakai fai vaha tama ka hukia he tau gagao. Ko e tau moumouaga he fuakau to nakai fai. (Iopu 33:25) To eke a tautolu ke toafeka mo e malolo lahi. Ke he tau pogipogi takitaha to ala hake a tautolu mai he momohe totoka he po mo e malolo fou, he puke ai ke he malolo mo e makutu ke he aho fou he moui mitaki mo e gahua makona.

10. Ko e gahua kotofa fe ka taute e lautolu ne hao mai i Amaketo?

10 To ha ha i ai e loga he tau gahua olioli ma lautolu ne hao mai i Amaketo. To fakafaliu e lautolu e lalolagi ke he parataiso. Ko e ha fakamailoga he fakatokatokaaga kiva tuai to uta kehe. Ko e tau paaka mo e tau katene to hukui aki e tau matakavi nonofogati mo e tau kelekele talue. To olioli oti ai ke he tokotoko mitaki he tau fale mitaki. (Isaia 65:21) He mole atu ai e falu magaaho, to tupu ai e tau vala fakaparataiso he lalolagi ia ato hokotia ai e lalolagi katoa ke he tau poakiaga he fuluola ne fakatoka fakamua he Tufuga he kaina ko Etena. Ko e makona ha ia ke fakaauloa atu ke he gahua liuaki maiaga ia!

11. To fefe e fakafetuiaga he tau tagata mo e matagi he lalolagi mo e momoui he tau manu huifa a anoiha?

11 To taute e tau mena oti nei i lalo he takitakiaga faka-Atua ke nakai fakakelea e e tau tutuaga. To ha ha i ai e mafola he vahaloto he tau tagata mo e tau manu huifa. He nakai keli matahavala a lautolu, to taute he tagata e matagahua ke fekafekau pule ke he lalolagi mo e leveki fakamitaki a lautolu. Manamanatu atu ke he tau luko mo e tau punua mamoe, tau leona mo e tau punua povi, kua fagai auloa​—mo e tau manu huifa lalata kua lahi e haohao mitaki. To nakai fai mena foki e tama tote ke matakutaku ke he tau manu huifa vale, mo e to nakai fakalavelave e milino he lalolagi fou ha ko e tau tagata kelea mo e vale. (Isaia 11:​6-8) Ko e lalolagi fou mafola ha a ia he mogoia!

FAKAFOUAGA HE TAU TAGATA

12. Hane fa e fakamoli fefe a Isaia 11:9 he vaha nei, mo e to fakamoli fefe ai ke he Parataiso?

12 Tala mai ia Isaia 11:9 ki a tautolu ko e ha ka nakai ha ha i ai e haofia ke he lalolagi. Kua pehe ai: “To puke e lalolagi ke he maama kia Iehova, tuga ne toka kua ūfia ke he puke tahi.” Kua hagaao e mena nei ke he tau tagata ha kua nakai maeke e tau manu huifa ke uta ki loto e “maama kia Iehova” mo e ke taute e tau hikihikiaga, ha ko e mena pule ai e iloilo pauaki. Ka ko e iloilo he ha tautolu a Tufuga kua hikihiki moli e tau tagata. Nakai fakauaua ai kua fita he taute e koe e falu hikihikiaga he fakagahuahua e iloilo he Atua ke he moui hau. Kua taute pihia he tau miliona. Ti ko e mena ia, kua fita e kamata e perofetaaga nei ke fakamoli ki a lautolu ne fekafekau ki a Iehova. Ka e, kua tuhi foki ke he magaaho ka tiaki he tau tagata he lalolagi katoa e tau aga manu po ke tau mahani vale mo e eke ai ke mafola tukumalagi.

13. Ko e polokalama fakaakoaga ha ka taute he lalolagi?

13 Ko e homo ue atu ha ia he magaaho ka puke e lalolagi ke he iloilo ke he Atua! To ha ha i ai e polokalama fakaakoaga lahi i lalo he takitakiaga he Patuiki ko Iesu Keriso mo e hana a kau pule auloa ne 144,000. To fakaaoga ai e “tau tohi” fou he magaaho ia. Kua kitia moli ai ko e tau fakatonutonuaga anei ne tohia he Atua ka taute mo fakaveaga ke fakaako aki e tau tagata he lalolagi. (Fakakiteaga 20:12) To fakaako e tau tagata, nakai ke tau, ka e ke he mafola. To galo tukumalagi e tau kanavaakau moumou mena. (Salamo 46:9) To fakaako e tau tagata he lalolagi fou ke taute ke he ha lautolu a tau matakainaga ke mahani fakaalofa, mo e fakalilifu.

14. To kehe fefe e lalolagi he magaaho ka taha ni e magafaoa tagata?

14 To eke ai e tau tagata mo magafaoa taha. To nakai fai katofia ke he fakalatahaaga mo e fakamatakainaga. (Salamo 133:1-3) To nakai loka e kaina he ha tagata ke puipui mai he tau tagata kaiha. To pule ai e mafola ke he tau loto oti, ke he tau fale oti, he tau matakavi oti he lalolagi.​—Mika 4:4.

KO E OLIOLIAGA HE LIU TU MAI

15. Ko e heigoa e tau matakau ua ka liu fakatu mai ke he lalolagi?

15 He magahala he Afetau ia, to fakahoko ai e liu tu mai. Ko lautolu ne hala pauaki ke he agaga tapu he Atua, po ke malolo gahuahua, he nakai tokihala mo e gahua ke kehe mai he fakakiteaga po ke takitakiaga hana, to nakai liu fakatu mai. (Mataio 23:15, 33; Heperu 6:4-6) Kua moli ai, ko e Atua ka fifili ko hai ne hala ke he hana agaga tapu. Ka e ua e matakau kehekehe ka liu fakatu mai​—“ko lautolu ne tututonu katoa mo lautolu ne hepehepe.” (Gahua 24:15) Ha kua ha ha i ai e fakatokaaga tonu, kua kakano lahi ke talahau ko lautolu ka fakafeleveia fakamua mai ke he moui he lalolagi ko lautolu ne tututonu, ko lautolu ne fekafekau fakamoli ki a Iehova.​—Heperu 11:35-39.

16. (a) Ko hai ka ha ha ia “lautolu ne tututonu” ka liu fakatu mai ke he lalolagi? (e) Ko hai ia lautolu ne tua fakamoli he vaha i tuai ka manako lahi a koe ke feleveia, mo e ko e ha?

16 To nakai logona ai e tau tala ke he tau felakutaki, tau matematekelea, mo e mate, ka e to moua he tau fekafekau a Iehova e tau hokotakiaga homo ue atu he liu tu mai. To lahi ai e fiafia ke ako hagaao ke he liuaki mai he tau tagata tane mo e tau fifine tua fakamoli pihia ke tuga a Apelu, Enoka, Noa, Aperahamo, Sara, Iopu, Mose, Raava, Ruta, Tavita, Elia, Eseta. Ko e tau fakamoliaga fakalagalaga ha ia he tau fakamauaga tala tuai ka talahau mai e lautolu e tau tala fakamatafeiga tuai he tau fakamauaga loga he Tohi Tapu! Nakai fakauaua foki ko lautolu mo lautolu ia ne tututonu ne mamate fou to manako lahi foki ke ako hagaao ke he fakaotiaga he fakatokaaga ha Satani mo e puhala ne fakatokoluga e Iehova hana a higoa tapu mo e fakamatalahi e pule katoatoa hana.

17. Ko e heigoa e lagomatai ka foaki e lautolu ne tua fakamoli ke he falu ka liu fakatu mai?

17 To lagomatai ha a lautolu nei ne tua fakamoli ke he taha hokoaga foki he liu tu mai, he magaaho ka fakatoka e tau piliona he “tau tagata hepehepe” mai he tau pipiaga he mate! Laulahi he tau tagata ne nakai moua e magaaho ke iloa a Iehova. Kua ‘fakapouli e Satani e tau manatu ha lautolu.’ (2 Korinito 4:4) Ka e to vetevete ai e tau gahua he Tiapolo. To liliu mai a lautolu ne hepehepe ke he lalolagi fulufuluola mo e mafola. To fakafeleveia he tau tagata fakatokatoka mitaki a lautolu ke fakaako a lautolu hagaao ki a Iehova mo e hana a Tama ne fa e pule, ko Iesu Keriso. He o mai e tau piliona ne liu fakatu mai ke iloa mo e ofania ha lautolu a Tufuga, to puke e lalolagi he iloilo ha Iehova ke he puhala ne nakai fai fakatataiaga.

18. To fefe e logonaaga hifo hau he manatu e koe he magaaho ka fakafeleveia e tau fakahele ne liu fakatu mai?

18 Ko e fiafia ha ia ka tamai he liu tu mai ke he ha tautolu a tau loto! Ko hai kua nakai matematekelea ha ko e ha tautolu a fi ko e mate? Moli, ko hai kua nakai logona e loto malipilipi he magaaho ka malolo ai e pipiaga he fakaalofa po ke fekapitigaaki he hoko e mate ki a ia ne fakahele ha ko e gagao, fuakau, pakia, po ke mahani vale? Ti, manamanatu la, ke he olioli mo e liu fakalataha ke he Parataiso. Ko e tau mamatua fifine mo e tau mamatua tane, tau tama tane mo e tau tama fifine, tau kapitiga mo e tau magafaoa, to tafepoi atu ke he tau lima he taha mo e taha mo e fepekaaki ti feki mo e tagi he olioli.

KUA HOKOTIA TUAI KE HE MITAKI KATOATOA!

19. Ko e heigoa e mana ka fakahoko he magahala he Afetau?

19 Ke he magahala he Afetau, to taute ai e mana homo ue atu. To liga ko e magaaho ka mua atu e fiafia ma e tau tagata he Pule Afe Tau a Keriso. To fekau e Iehova e hana Tama ke fakagahuahua e aoga he poa lukutoto ke he tau tagata tane mo e tau fifine takitokotaha oti ne omaoma mo e tua fakamoli. Ha ko e puhala ia, to uta kehe ai e tau hala oti mo e to moua he tau tagata e mitaki katoatoa.​—1 Ioane 2:2; Fakakiteaga 21:​1-4.

20. (a) Ko e heigoa e kakano ke mitaki katoatoa? (e) To maeke a fe a lautolu ne hao mai i Amaketo mo lautolu ne liu fakatu mai ke kamata ke moui katoatoa?

20 Mitaki katoatoa! Ko e heigoa e kakano he mena ia? Ko e kakano to liliu ai ke he moui ke tuga ne olioli e Atamu mo Eva ato hala a laua ke he Atua ko Iehova. Ke he tino, manamanatuaga, loto logona hifo, mahani mitaki, fakaagaga​—ke he tau puhala oti ka manamanatu ki ai​—to fakafeleveia katoatoa atu e tau tagata kua mitaki katoatoa ke he tau fakatufono he Atua. Ka e to tatai oti nakai e tau tagata he magaaho ia? Nakai pihia! Kua fakaako mai he tau tufugatia ha Iehova​—tau akau, tau fiti, tau manu huifa​—mai ki a tautolu kua ofania e ia e tau mena kehekehe. Ko e tau tagata mitaki katoatoa to moua e tau aga fakatagata mo e tau taleni kehekehe. To takitokotaha mo e olioli ke he moui ne fakatoka pauaki he Atua. Ne pehe mai ia Fakakiteaga 20:5: “Ka ko lautolu ne mamate ne toe, kua nakai liu foki momoui a lautolu ato katoatoa ai e tautau ne taha e afe.” Ke tuga e moto tagata tokologa ne hao mai i Amaketo, ko lautolu ne liu fakatu mai ka momoui katoatoa he magaaho ka hoko ke he mitaki katoatoa nakai fai hala.

21. (a) Ko e heigoa ka tupu he fakaotiaga he Pule Afe Tau ha Keriso? (e) Ko e heigoa e mena fakahiku ka tupu ki a Satani mo lautolu ne kau mo ia?

21 To fehagai e tau tagata mitaki katoatoa mo e taha e kamatamata fakahiku. Ke he magaaho fakahiku he Afetau, ko Satani mo e hana tau temoni to fakatoka mai he pahua ke he magaaho ku mo e to fakaata ke taute e laliaga fakahiku ke fuluhi kehe e tau tagata mai ia Iehova. To tuku fakamua he falu e tau manako hehe ki luga he fakaalofa he Atua, ka e to fakaku ni e fakafualoto nei. To fakaotioti e Iehova a lautolu nei ne lotokai fakalataha mo Satani mo e hana a tau temoni oti kana. To galo tukumalagi e tau tagata taute mena hehe he mogoia.​—Fakakiteaga 20:​7-10.

KO E HEIGOA HAU KA TAUTE?

22. Ko e heigoa hau ka onoono atu ki mua ke taute he Parataiso?

22 To matoho atu ki mua e tukulagi ma lautolu ne fakaalofa ke he Atua ko Iehova mo e nonofo ke he lalolagi Parataiso. Kua nakai fakaai a tautolu ke manamanatu atu ke he ha lautolu a olioli, mo e maeke foki ia koe ke fakaauloa mai ke he mena nei. Leo kofe, ta fakatino, tau gahua talaga​—to mua atu e tau gahua he tau tagata mitaki katoatoa mai he tau gahua kua mua atu e mitaki he tau tagata makaka lahi he lalolagi tuai! Ka mole ia, to nakai fakakaupa e vaha i mua he tau tagata mitaki katoatoa. Manamanatu la ke he mena ka maeke ia koe ke taute ha ko e tagata mitaki katoatoa. Manamanatu, foki, ke he mena ka ako e koe mo e falu a tagata hagaao ke he tufugatia ha Iehova​—mai he tau miliona he tau fakatokatokaaga fetu ke he taha fahi he lagi likoliko ke he tau valavala etomo ikiiki. Ko e tau mena oti ne moua he tau tagata, ka fakaholo ki mua e fiafia he loto he ha tautolu a Matua fakaalofa he lagi, ko Iehova.​—Salamo 150:​1-6.

23. Ko e ha ka nakai fakaai e moui he Parataiso ke matimati?

23 To nakai matimati e moui he mogoia. To holo ki mua e fiafia ke he tau magaaho i mua. Kua kitia ai e koe, nakai fai fakaotiaga e iloilo ke he Atua. (Roma 11:33) Ke he vaha tukulagi, to fakatumau ai ke ako atu mo e ke kumikumi ke he tau mena fou. (Fakamatalaaga 3:11) Mo e he fakatumau a koe ke ako hagaao ke he Atua ko Iehova, to fakatumau a koe ke moui​—nakai ni ke he tau tau gahoa ka e tukumalagi!​—Salamo 22:26.

24, 25. Ko e ha kua lata ia koe he mogonei ke moui fakatatai mo e iloilo ke he Atua?

24 Nakai kia aoga hau a laliaga po ke poa ka taute e koe ma anoiha ke he lalolagi parataiso? E kua pihia! Moli, kua fakalaulahi atu e Iehova ki a koe e kei ma e vaha homo ue atu a anoiha. Ko e kei ia ko e iloilo ke he Atua. To fakaaoga nakai e koe?

25 Ka fakaalofa a koe ki a Iehova, to moua e koe e fiafia lahi he taute e finagalo hana. (1 Ioane 5:3) He tutuli e koe e puhala ia, to moua e koe e tau fakamonuinaaga! Kaeke ke fakagahuahua e koe e iloilo ke he Atua, to maeke ke tamai ki a koe e moui fiafia lahi ti pihia ni ke he lalolagi matematekelea nei. Mo e tau palepaleaga a anoiha kua lalahi, ha ko e hanei e iloilo ka takitaki atu ke he moui tukulagi! Kua mitaki ai e mogonei ke taute e koe taha mena. Kia ukufeke ke moui ke fakatatai atu mo e iloilo ke he Atua. Kia fakatata e fakaalofa hau ma Iehova. Kia fakalilifu e higoa tapu hana mo e fakamoli a Satani ko e pikopiko. Ke taui atu, ko e Atua ko Iehova, ko e Punaaga he pulotu moli mo e iloilo, ka olioli atu ki a koe mai he loto lahi mo e fakaalofa hana. (Ieremia 31:3; Sefanaia 3:17) Mo e to ofania tukumalagi e ia a koe!

KAMATAMATA E ILOILO HAU

Ko e heigoa e “moui moli”?

Ka mole a Amaketo, ko e heigoa ka hoko ke he lalolagi?

Ko hai ka liu fakatu mai ke he lalolagi?

To taute fefe e tau tagata ke mitaki katoatoa mo e eke fakahiku ke kamatamata?

Ko e heigoa e amaamanakiaga hau hagaao ke he Parataiso?

[Fakatino he lau 188, 189]

Amaamanaki nakai a koe ke moui ke he Parataiso, ka puke e lalolagi ke he iloilo ke he Atua?

    Tau Tohi Faka-Niue (1982-2025)
    Saini ki Fafo
    Saini ki Loto
    • Faka-Niue
    • Tufa
    • Tau Manako
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Tau Kupu Fakaaoga
    • Fakavēaga Fakatagata
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Saini ki Loto
    Tufa