OKAPITULU 2
Noe “Waendele na Huku Yotyotyili”
1, 2. Noe nombunga yae ankho vena otyilinga patyi, iya ovitateka patyi vakalele navio?
NOE ulinana mokonda ankho wepuila unene. Soka Noe upumphi kepundi, nkhele upululukwapo katutu otyo atala kewato enene. Wiivite omuniko wolukatalau luatokota, nomuyuelo wovanthu vekahi nokuhonga, nokuviukisa omavai. Apa Noe ankho epumphi, upondola okutala ovana vae vekahi nokuundapa unene movilinga viokutunga owato. Ovana vae, novakai vavo, nomukai wae ehole vekahiale nokuundapa nae motyilinga otyo omanima omanyingi. Onthele imwe yowato ankho yapuale, mahi ankho nkhele kuakamba unene opo owato aiho imanuhuke!
2 Ovanthu aveho motyilongo ankho vasoka okuti vekahi nokukemba. Putyina Noe novana vae vatunga owato, ovanthu ankho vayola tyina vasoka okuti makuya Ombila Onene maihanyeko ohi aiho. Tyina ankho Noe atualako okuvelondola okuti makuya Ombila Onene, kuvo ankho tyimoneka ngoti hatyiliko, owova! Ankho vasoka okuti Noe nombunga yae vekahi nokulinga ononkhono-pwila. Mahi, Jeova Huku ya Noe, ankho kemutale ngotyo.
3. Omonkhalelo patyi Noe aendele na Huku?
3 Ondaka ya Huku yati: “Noe waendele na Huku yotyotyili.” (Tanga Gênesis 6:9.) Otyo tyihangununa tyi? Katyihangununa okuti Huku ankho weenda pano pohi, nokuti Noe hamwe ankho waile keulu. Mahi, Noe ankho utavela Huku yae, nokumuhole unene, ongatyina ankho Noe aendela kumwe na Jeova ngomapanga. Etyi palamba omanima omanyingi, Ombimbiliya yapopile konthele ya Noe okuti: “Mokonda yekolelo [liae], wahitisile ouye.” (Heb. 11:7) Ñgeni ngotyo? Oityi hono tupondola okulilongesila kekolelo liae?
Omulume Umwe Ondalawa Mouye Wovivi
4, 5. Pononthiki mba Noe, oñgeni ovivi mouye vieliyawisile unene?
4 Noe wekulila mouye umwe weyula ovivi. Ovivi viahimbikile kononthiki mba he-mbuale Enoke, omulume omukuavo omuviuki waendele na Huku. Enoke waulile okuti makuya onthiki yokukoyesa ovanthu onondingavivi. Pahe, kononthiki mba Noe, ovivi ankho viavilapo vali. Tyotyili, Jeova atale okuti, ohi yanyonwa, mokonda ankho mueyula oungangala. (Gên. 5:22; 6:11; Judas 14, 15) Oityi tyaendelepo tyavilisapo unene ovipuka?
5 Pamonekele otyitateka tyimwe otyinene pokati kovana va Huku, onoandyu. Imwe aityitukilapo Jeova, aikala Satanasi Eliapu mokonda yatendeleya Huku, nokuyondya Andau na Eva valinge onkhali. Pononthiki mba Noe, onoandyu ononkhuavo ambuhimbika okutyitukilapo outumini waviuka wa Jeova. Etyi onoandyu mbayekapo ovilinga viambo keulu, mbeya pano pohi, ambulityitula omalutu ovanthu, iya ambunepe ovakai vamwe ovawa. Onoandyu ombo onomphuki, nokuna elungavi, ankho mbuhongiliya ovanthu okulinga ovipuka ovivi.—Gên. 6:1, 2; Judas 6, 7.
6. Oñgeni Omakihi akalesile ouye, iya Jeova atokola okulinga tyi?
6 Tupu, otyinepo tyo noandyu novakai ovo tyaetele ovana ovanene nokuna ononkhono ononene. Ombimbiliya iveihana okuti Omakihi, tyilekesa okuti “Ovahanyauni,” vana vaveta vakuavo. Omakihi ankho ovanthu vaveta vala vakuavo, iya otyo atyiyawisa vali ovivi mouye. Omutungi wamona okuti, “ovivi viovanthu ankho ovinyingi unene kombanda yohi, neyembelo liomalusoke omitima viavo ankho evi vala omuvo auho.” Jeova atokola okuhanyaunako onondingavivi tyina pamalambe omanima 120.—Tanga Gênesis 6:3-5.
7. Oñgeni Noe nomukai wae vayakulilile ovana vavo komahongaiyo omavi?
7 Soka oñgeni ankho tyipuiya okutekula ombunga mouye oo! Mahi, Noe wetyilingile. Wavasile omukai umwe omuwa. Etyi Noe atuukisa omanima 500, omukai wae akutula ovana vetatu, Sem na Kã na Jafé.a Noe nomukai wae, ankho vena okuyakulila ovana vavo komahongaiyo omavi. Ovana ovo ankho vena onthilo onene novanthu vena “ononkhono onene,” “nokuankhimana,” iya Omakihi ankho otyo ekahi ngotyo. Noe nomukai wae vayakulilile ovana vavo opo vahatehelele natyike konthele yomakihi oo, avevelongesa otyili konthele ya Jeova Huku, una uyele ovivi aviho. Vakuatesileko ovana vavo okunoñgonoka okuti tyina Jeova atala oungangala ulingwa mouye tyimuihama.—Gên. 6:6.
Noe nomukai wae vaamenene ovana vavo komahongaiyo omavi
8. Oñgeni hono ovohe vonondunge vapondola okuhetekela Noe nomukai wae?
8 Ovohe hono vapondola okulilongesila ku Noe nomukai wae. Ouye uno weyula ovanthu onongangala nonomphuki. Omapundaumbo eyula omakongombanda haunene ovakuendye. Alo umwe ovitalukiso vihongiliya ovakuendye okulinga ovivi. Ovohe vena onondunge, valinga atyiho vevila opo vayakulile ovana vavo, pokuvelongesa konthele ya Huku yombembwa, Jeova, una makamanako oungangala auho. (Sal. 11:5; 37:10, 11) Ovana vapondola okulilongesa okulinga etyi tyaviuka, namphila vekahi mouye wovivi! Noe nomukai wae vetyivilile. Etyi ovana vavo vekula, avakala ovalume onondalawa, iya ovakai vavo navo vapakele tete momuenyo wavo okulinga ehando lia Jeova, Huku yotyotyili.
“Linga Pala Ove Owato”
9, 10. (a) Otyitumino patyi tya Jeova tyapilululile omuenyo wa Noe? (b) Oityi Jeova apopilile Noe konthele yowato nevangelo liae?
9 Onthiki imwe omuenyo wa Noe aupiluluka unene. Jeova wapopilile omuumbili wae onthyolwe evangelo Liae liokuhanyaunako ouye. Huku watumine Noe okuti: “Linga pala ove owato omunene nomavai omuti una omaka.”—Gên. 6:14.
10 Owato oo omunene, ankho hambapolo ngetyi vamwe vapopia. Ankho itupu omutemba, nomutahi, tupu ankho kailipete. Ankho ikahi ngotyikasa tyimwe otyinene. Jeova wapopilile Noe oñgeni owato ankho ina okukala, nokuvetuma okuihota nolukatalau mokati nokondye. Emupopila omokonda yatyi, wati: “Mandyieta ombila onene kombanda yohi . . . Atyiho tyikahi kombanda yohi matyinkhi.” Moluotyo, Jeova atumu Noe okuti: “Nyingila mowato, ove novana vove, nomukai wove, novakai vovana vove.” Tupu Noe aeta ovinyama aviho. Vana mavanyingila mowato ankho ovo vala vapondola okuhupa Ombila Onene!—Gên. 6:17-20.
O Noe nombunga yae vekahi nokuundapela kumwe opo vafuisepo otyitumino tya Huku
11, 12. Otyilinga patyi otyinene Noe ankho ena, iya oñgeni etyilingile?
11 Noe ankho una otyilinga tyimwe otyinene. Owato oo ankho una okukala omunene, nonometulu 133 moule, 22 mounthanda, ne 13 okuaya nopeulu. Ankho onene vali tyipona onombapolo mbutungwa nomavai hono. Okuti Noe waovolele okuhalingi otyilinga otyo ankho apewa, okuliyava mokonda ankho tyepuiya, ine okuipilulula alingi ngetyi ankho ahanda? Ombimbiliya ikumbulula okuti: “Noe walingile atyiho ngetyi Huku emutumine. Alingi umwe ngotyo.”—Gên. 6:22.
12 Ovilinga ovio tyafuile viakalele omanima 40 ine 50. Ankho vena okutyoka omiti, nokuvikoka, nokuvihonga, nokuviviukisa nawa avahimbika okutunga. Ankho ina okukala ngatyina onondyuo ononthatu mbelitentheka, nokuyapaulwa onondyuo ononthutu mokati, nokupakwa epito. Okutala ankho ina onondyanena keulu, nokuayambelwa nawa opo muhanyingile omaande.—Gên. 6:14-16.
13. Otyilinga patyi Noe akalele natyo tyepuiya vali tyipona tyokutunga owato, iya oityi ovanthu valingile etyi vetyiiva?
13 Putyina omanima alamba iya owato ankho ikahi nokupwa, Noe wahambukilwe unene netyi ombunga yae ikahi nokumukuatesako! Ankho kuna otyilinga otyikuavo otyinene vali tyipona okutunga owato. Ombimbiliya itupopila okuti, Noe wali “omuivisi wouviuki.” (Tanga 2 Pedro 2:5.) Moluotyo, nomutima wakola watuaileko nokulondola ovanthu onondingavivi, mouye wovivi, konthele yehanyauno ankho likahi nokuya. Oityi ovanthu valingile etyi veiva elondolo? Jesus Kristu wahinangelele omuwo oo, apopi okuti ovanthu ovo “ankho kavesukile.” Wapopile okuti ankho vasuka vala nomalumono, nokulia, nokunwa, ovalume vanepa, ovakai vanepwa, avehetavela etyi Noe evetolela. (Mat. 24:37-39) Tyotyili ovanthu ovanyingi valingile omukuele Noe nombunga yae, vamwe avemuhongo nokumumonesa emone. Alo umwe hamwe ankho vahanda okutalameka ovilinga viae viokutunga.
Namphila ankho veete okuti Huku ukahi nokuyamba Noe, ovanthu vakuelele Noe, nokuhesuku netyi ankho evepopila
14. Oityi Ovakristau hono vapondola okulilongesila ku Noe nombunga yae?
14 Mahi, Noe nombunga yae kavayekelepo ovilinga viavo. Namphila vali mouye weyula ovanthu ankho vasoka okuti etyi vekahi nokulinga katyisilivila ine owova, vatuaileko nokutunga. Ovakristau hono vapondola okulilongesila unene kekolelo lia Noe no liombunga yae. Haunene, mokonda tukahi momuvo Ombimbiliya iihana okuti “ononthiki mbahulililako” mbouye uno. (2 Tim. 3:1) Jesus wapopile okuti ononthiki mbetu mambukakala ngo pononthiki mba Noe etyi ankho ekahi nokutunga owato. Inkha ovanthu kavetavela onondaka Mbouhamba wa Huku, nokutulinga omukuele, nokutumonesa ononkhumbi, tuesukisa okuhinangela Noe. Hanthueko tuatetekela okumona ovitateka ovio.
“Nyingila . . . Mowato”
15. Ovitateka patyi Noe akalele navio etyi ehungi kokutuukisa omanima 600?
15 Palambele omanima omanyingi owato aupu. Etyi Noe ankho ehungi kokutuukisa omanima 600 wankhisile ovanthu ankho ehole. Tate yae, Lameke, ankhi.b Etyi palamba omanima etano, Metusalei he ya Lameke, he-mbuale ya Noe, ankhi etyi ankho ena omanima 969. Pu aveho vapopiwa Mombimbiliya, nawike wakaleleko omanima omanyingi ngoo. (Gên. 5:27) Mahi Metusalei na Lameke vakaleleko pomuvo wike nomulume wotete Andau.
16, 17. (a) Oityi Noe apopililwe etyi ankho ena omanima 600? (b) Popiapo oityi Noe nombunga yae vamuene avehetyilimbui.
16 Puetyi ankho ohongoi Noe ena omanima 600, wapopililwe vali na Jeova Huku okuti: “Nyingila mowato novanthu aveho vomeumbo liove.” Tupu, Huku apopila Noe anyingiye mowato onombuto ambuho mbovinyama, viokuasukuka epanduvali-epanduvali, vitavela okulinga ovilikutila, ovikuavo vivali-vivali.—Gên. 7:1-3.
17 Otyo otyipuka tyimwe vahalimbuilwe. Ovinyama omakwi nomakwi vieya, vimwe vienda, ovikuavo vinthanana, nokulikoka, aviho vielikalela, ovinene novitutu, ovikalavi, novindalawa. Katuesukisile okusoka okuti Noe wakaovolele ovinyama ovio aviho opo eviyevele mowato. Ombimbiliya yati: “Vieya . . . ku Noe ukahi mowato.”—Gên. 7:9.
18, 19. (a) Oñgeni tupondola okukumbulula vana vehetavela ovipuka viahonekwa mehipululo lia Noe? (b) Oñgeni tutala ounongo wa Jeova monkhalelo aholovona okuhupisa ovinyama atunga?
18 Vamwe vokuhetavela vapondola okupula okuti: ‘Oñgeni otyipuka ngotyo tyipondola okumoneka? Oñgeni ovinyama ovio aviho ankho vipondola okukala mowato, aviahalu?’ Tala: Okuti Omutungi watyiho tyipondola okumupona okutumina ovinyama, alo umwe okuvipilulula inkha tyesukisa? Hinangela okuti o Jeova Huku watunga ovinyama. Tupu, wayapulile Elunga Enkhuhu, iya tupu watalamekele ekumbi. Okuti ñgeno ankho kapondola okulinga ovipuka aviho viahonekwa mehipululo lia Noe? Tyotyili, ankho upondola, iya etyilingi!
19 Tyotyili, Huku ñgeno waholovonene okuhupisa ovinyama atunga monkhalelo imwe onkhuavo. Mahi, nounongo waholovona onkhalelo imwe itukalesa nonthumbi yokuti oe watuma ovanthu okuyunga ovipuka aviho vikahi kombanda yohi. (Gên. 1:28) Hono ovohe ovanyingi vaundapesa ehipululo lia Noe pala okulongesa ovana vavo okuti Jeova usuka novinyama novanthu atunga.
20. Ovilinga patyi Noe nombunga yae vakalele navio etyi ankho kuakamba vala osimano opo Ombila Onene iye?
20 Jeova wapopilile Noe okuti Ombila Onene maiya tyina kuakamba osimano. Ankho omuwo vesukisa okuundapa unene. Soka ovilinga viokupaka ovinyama mowato, nokuonganeka nawa okulia kuavio no kuombunga, nokututila mokati kowato ovityuma viavo. Omukai wa Noe nomukai wa Sem, nowa Kã nowa Jafé, ankho vakalele novilinga ovinyingi viokuonganeka nawa owato opo ikale omphangu itavela okukala.
21, 22. (a) Omokonda yatyi tuehesukisile okuhuva nonkhalelo yovanthu pononthiki mba Noe? (b) Onalupi vana ankho valinga omukuele Noe nombunga yae vetyiyekapo?
21 Oityi ovanthu ovakuavo valingile? Ankho nkhele “kavesukile,” namphila ankho veete okuti Jeova ukahi nokuyamba Noe novilinga viae. Kavakuatesileko Noe, mahi vetyimona etyi ovinyama vianyingila mowato. Mahi onkhalelo yavo kaituhuvisa. Ovanthu hono kavesukile nomalekeso okuti tukahi kononthiki mbahulililako mbouye uno. Iya ngetyi tyapopile apostolu Petulu, ovanthu vakuela, nokupenya vana vetavela omalondolo a Huku. (Tanga 2 Pedro 3:3-6.) Tupu, ovanthu valingile omukuele Noe nombunga yae.
22 Onalupi vayekelepo okulinga omukuele? Ehipululo litupopila okuti, etyi Noe apaka ombunga yae novinyama mowato, “Jeova aiki epito.” Inkha vokulinga omukuele vetyimona etyi epito liaikwa, tyotyili vatile umwe filuu. Inkha hatyoko, vetyilinga etyi ombila yahimbika okuloka! Iya aitualako nokuloka unene, omeva aeyulisa ohi aiho, ngetyi Jeova apopile.—Gên. 7:16-21.
23. (a) Oñgeni tutyii okuti Jeova kahambukilwe nononkhia mbonondingavivi kononthiki mba Noe? (b) Omokonda yatyi otyiwa okuhetekela ekolelo lia Noe hono?
23 Okuti Jeova wahambukilue nononkhia mbovanthu ovo onondingavivi? Au! (Eze. 33:11) Mahi, wevepele omphitilo yokupilulula onkhalelo yavo, avalingi etyi tyaviuka. Okuti otyo valingile? Onkhalelo yomuenyo wa Noe ikumbulula epulo olio. Mokonda Noe waendele na Jeova, nokutavela Huku yae movipuka aviho, walekesile okuti novanthu ovakuavo ankho vapondola okuhupa. Ngotyo, ekolelo liae liahitisile ouye wo kononthiki mbae, ankho valingila tyawina ovivi. Ekolelo liae, liemuhupisile kumwe nombunga yae. Inkha uhetekela ekolelo lia Noe, noove upondola okuhupa, nokuhupisa vana uhole. Nga Noe, noove upondola okueenda na Jeova Huku nokukala Epanga liae. Iya oupanga oo upondola okutualako apeho!
a Ovanthu vo kononthiki ombo ankho vakalako vali omanima omanyingi tyipona onthwe hono. Ankho vakalako vali mokonda ankho vekahi popepi nomuwo wa Andau na Eva wokuhena onkhali, una vavombesa.
b Lameke walukile omona wae okuti o Noe, tyafuile tyihangununa okuti “okupululukwa,” ine “eungumaneso” iya waulile okuti Noe makafuisapo etyi enyina liae lihangununa pokupola ovanthu motyilongo tyahinganwa opo vakapululukwe. (Gên. 5:28, 29) Lameke kakaleleko ehimbwe opo amone omaulo oo tyina afuiswapo. Me ya Noe, novakulu vae, nonomphange mbae, tyipondola vankhila Mombila Onene.