Wastaoa ONLINE LIBRARY
Wastaoa
ONLINE LIBRARY
Solomon Islands Pidgin
  • BIBLE
  • OLKETA PABLIKESON
  • OLKETA MEETING
  • g02 10/8 pp. 5-10
  • Police Protection​—Olketa Hope and Wari

Disfala sekson no garem eni video.

Sorre, disfala video no savve plei distaem.

  • Police Protection​—Olketa Hope and Wari
  • Wekap!—2002
  • Subheding
  • Olketa Nara Article
  • Start Bilong Police Long America
  • Police wea Pipol Fraetem
  • Hope Bilong Community Waka Bilong Police
  • Wei for Olketa Neiba Security for Each Other
  • Fraetem Police Corruption
  • Police​—Future Bilong Olketa Bae Waswe?
    Wekap!—2002
  • Police—Why Nao Iumi Needim Olketa?
    Wekap!—2002
  • Insaed
    Wekap!—2002
  • Kwestin From Reader
    Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah (Study)—2020
Wekap!—2002
g02 10/8 pp. 5-10

Police Protection—Olketa Hope and Wari

STAKA pipol long England long start bilong mek-19 century rejectim idea for garem wanfala police force. Olketa fraet nogud wei wea gavman garem armed force bae mekem freedom bilong olketa stap long danger. Samfala fraet nogud gogo olketa bae garem police spae olsem olketa long France anda long Joseph Fouché. Nomata olsem, olketa mas feisim kwestin, ‘Iumi bae hao sapos iumi no garem police force?’

London kamap big and rich winim evri nara taon long world; criminal fasin kamap big and mekem olketa bisnis stap long danger. Nomata olketa volunteer naet gard, pipol for kasholem man wea steal, and sekson wea garem nem Bow Street Runners, no fit for protectim pipol and olketa property. Insaed buk bilong hem The English Police: A Political and Social History, Clive Emsley hem sei: “Wei wea pipol long community wea garem hae standard bilong living no acceptim criminal fasin and wei for no garem order hem start for kamap moa and moa big.” So pipol bilong London disaed for garem wanfala police force anda long direction bilong Sir Robert Peel,a and hope hem bae waka gud. Long September 1829, police bilong London wea werem uniform start for gardim olketa difren part bilong taon.

Saed long police distaem, pipol olowe garem hope and wari—hope hao olketa bae provaedem security and wari hao olketa maet iusim paoa wea olketa garem long rong wei.

Start Bilong Police Long America

Long United States, New York hem firstfala taon for garem police force. Taem disfala taon kamap moa rich, criminal fasin kamap big tu. Long olketa year bihaen 1830, evri famili savve read abaotem olketa crime insaed olketa cheap niuspepa. Pipol tokaot againstim diswan wea lead go long wei wea olketa startim police force bilong New York long 1845. Start from datfala taem pipol bilong New York barava interest long police bilong London, and pipol bilong London barava interest long police bilong New York.

Olsem olketa long England, pipol bilong America tu fraetem wei for gavman garem armed force. Bat tufala kantri hia disaed for deal witim diswan long difren wei. Olketa long England disaed for garem police wea no raf, wea werem haefala hat and dark blue uniform. Only weapon olketa karem hem wanfala stik olketa kolem truncheon. Kasem distaem, olketa bobby long Britain karem gun only sapos emergency nomoa. Bat, olsem wanfala report hem talem, “evriwan start for garem strong feeling . . . hao gogo evri police officer bilong Britain bae karem gun.”

Bat, long United States, wei for fraet hao police bae iusim paoa gavman givim olketa long rongfala wei hem lead go long datfala Second Amendment long U.S. Constitution, wea givim “raet long pipol for keepim and karem weapon.” From diswan, police laek for karem gun. Gogo, wei wea olketa iusim gun kosim olketa sut-aot wea kamap wei bilong police long America. Nara reason why olketa long America acceptim wei for iusim gun hem bikos police force long United States hem start long wanfala community wea difren tumas from London. Evri samting long New York barava olabaot taem namba bilong pipol grow kwiktaem. Wei wea staka pipol from Europe and olketa Afro-American muv kam long America bihaen Civil war bilong 1861-65, hem lead go long olketa raf raoa saed long difren kala skin. Police need for moa strong for deal witim diswan.

So, police kamap samting wea pipol fraetem bat wea olketa barava needim. Pipol willing for acceptim wei wea samfala taem police maet ova tumas, bat main samting hem for garem law and order. Nomata olsem, long samfala part bilong world, wanfala difren kaen police force hem kakamap.

Police wea Pipol Fraetem

Long start bilong mek-19 century, taem police force wea iumi garem distaem just start, big haf long olketa man bin stap anda long rul bilong samfala kantri long Europe. Police long Europe protectim olketa ruler and no olketa pipol. Nomata Britain, wea barava againstim wei for garem olketa army-stael police long kantri bilong olketa seleva, acceptim wei for iusim olketa army-stael police for kontrolem olketa kantri olketa rul ovarem. Insaed buk bilong hem Policing Across the World, Rob Mawby hem sei: “Wei wea police barava spoelem pipol, duim corruption, raf, killim dae pipol, and iusim paoa long rong wei hem happen long evri kantri wea Britain rul ovarem.” Bihaen hem storyim hao police hia provaedem samfala gudfala samting tu, disfala sem buk talem hao diswan muvim “olketa kantri raonem world for ting long system for garem police olsem samting gavman garem paoa ovarem and no wanfala pablik service.”

Olketa raf gavman staka taem fraet nogud pipol bae aotem olketa, so olketa iusim olketa secret police for spaem pipol. Kaen police olsem kasem information thru long wei for iusim torture, and killim dae or arrestim pipol wea olketa tingse laek for tekovarem gavman nomata no eni trial. Olketa Nazis garem Gestapo, Soviet Union garem KGB, and East Germany garem olketa Stasi. Olketa Stasi police kontrolem samting olsem 16 million pipol witim 100,000 police and haf million moa wea waka for reportim pipol. Olketa lisin long olketa telephone kol and garem report abaotem wan long evri thri pipol long full kantri. Insaed buk bilong hem Stasi, John Koehler hem sei: “Olketa Stasi police free for duim eniting and nating shame. Staka bigman bilong church, bilong Protestant and Catholic church tu, olketa waka for reportim pipol. Office and confession ples bilong olketa fulap witim olketa samting for police herehere haed long story bilong pipol.”

Bat, police wea pipol fraetem no just long olketa kantri bilong raf rul. Pipol accusim police long samfala bigfala taon long wei wea olketa strongim law long wei wea ova tumas and raf, especially taem olketa markem olketa smolfala grup. Abaotem wanfala nogud samting wea happen long Los Angeles and wea evriwan savve long hem, wanfala nius magasin sei diswan “hem nogud fasin bilong police wea barava tumas nao and hem startim nao niu nem for police: olketa criminal cop.”

From diswan, olketa bigman long gavman ask, wanem nao police department savve duim for kamap moabeta? For mekem pipol luksavve police stap for helpem olketa, planti police force evritaem mekhae long olketa difren samting olketa duim for helpem community.

Hope Bilong Community Waka Bilong Police

Wei wea police long Japan waka long olketa smol community hem kasholem interest bilong pipol from difren kantri. Police long Japan savve waka from olketa smol police station wea samting olsem twelvfala police waka shift long hem. Wanfala man bilong Britain wea teachim criminology and stap longtaem long Japan, Frank Leishman, hem sei: “Wei wea olketa koban police fren gud witim pipol hem samting wea staka savve long hem: helpem pipol faendem stret road from staka road long Japan no garem nem; taem hem rain, olketa givimaot ambrela wea pipol lusim long olketa wea needim taem hem rain; mek sure olketa wakman wea drunk kasem last train go bak long hom; and givim kaonsel abaotem ‘olketa problem wea olketa citizen savve kasem.’ ” Wei wea police waka klos witim pipol long olketa smol community hem wanfala samting wea help for mekem Japan garem nem olsem kantri wea pipol sef tumas long hem.

Waswe, police system olsem savve gud tu for olketa nara ples? Samfala wea skulim criminology lukim hao diswan hem wise. Olketa niu wei bilong communication distaem mekem police for no deal wanwan witim pipol olketa servem. Long planti bigfala taon distaem, hem luk olsem main waka bilong police hem for deal witim emergency. Samfala taem hem luk olsem olketa lusim nao firstfala waka bilong olketa for trae and stopem criminal fasin. From diswan, wanfala project wea olketa neiba security for each other kamap moa long staka ples.

Wei for Olketa Neiba Security for Each Other

Police constable from Wales, Dewi, talem: “Disfala program hem barava win; hem katem daon criminal fasin. Neighborhood watch hem wei for pipol lukaot for each other. Mifala savve organizem olketa meeting mekem pipol savve long olketa neiba bilong olketa, savve long nem and telephone namba bilong each other, and for savve hao for stopem criminal fasin. Mi enjoyim disfala project bikos hem mekem pipol bilong community feel klos long each other. Planti taem, pipol no savve hu nao neiba bilong olketa. Disfala project hem win bikos hem mekem pipol for lukaot gud moa.” Hem mekem pipol moa klos long police tu.

Narafala goal tu hem for police showimaot moa kea long pipol wea kasem trabol. Bigman saed long diswan, Jan van Dijk, hem raet: “Police mas savve wei wea olketa deal witim pipol wea safa hem important semsem olsem wei wea doctor deal witim wanfala sikman.” Long planti ples police no deal witim raf fasin insaed famili and rape olsem hem criminal fasin. Bat Rob Mawby hem sei: “Wei wea police deal witim raf fasin insaed famili and rape hem kamap moabeta insaed olketa year wea just go pas. Bat olketa still savve barava kamap moabeta.” Wei wea police iusim paoa long rong wei hem nara samting wea klosap evri police force savve kamap moabeta long hem.

Fraetem Police Corruption

Wei wea man sei hem feel sef raonem police hem samfala taem here krangge, especially taem olketa story abaotem police corruption gogo raon. Kaen report olsem bin stap from taem police waka just start. Abaotem year 1855, disfala buk NYPD—A City and Its Police hem storyim “tingting bilong staka pipol long New York hao hem hard nao for luksavve hu nao criminal and hu nao police.” Datfala buk Faces of Latin America, wea Duncan Green raetem, hem reportim hao “staka pipol sei police fulap witim corruption, no fit, and spoelem olketa raet bilong pipol.” Chief personnel officer bilong Latin-American police force wea garem 14,000 police hem sei: “Hem no mekem iumi sapraes from pei bilong police for wan month hem no winim $100! Sapos samwan offerim bribe long hem, wanem nao bae hem duim?”

Hao big nao disfala problem bilong corruption? Ansa hem depend long hu nao iu askem. Wanfala policeman long North America wea for staka year hem police long wanfala taon wea garem 100,000 pipol hem ansa: “Hem tru, olketa nogud police stap, bat big haf long olketa officer olketa honest. Diswan nao samting mi lukim.” Bat long wanfala difren kantri, wanfala wea garem waka for 26 year olsem crime investigator hem sei: “Mi tingim corruption olsem samting wea stap evriwea. Honest fasin midolwan police hem hard for faendem. Sapos wanfala police lukluk insaed haos wea pipol bin steal insaed and hem lukim selen, hem bae tekem. Sapos hem faendem olketa samting wea pipol stealim, hem bae keepim samfala for hemseleva.” Why nao samfala police insaed corruption?

Samfala garem honest wei taem olketa just kamap police, bat gogo olketa followim nao nogud wei bilong wakfren bilong olketa and nogud standard bilong olketa criminal wea olketa deal witim. Disfala buk What Cops Know hem storyim toktok bilong wanfala policeman long Chicago wea sei: “Saed long police, wicked fasin hem samting olketa deal witim evritaem. Olketa stap midolwan long hem. Olketa tasim . . . teistim . . . smelem . . . herem. . . mas deal witim.” For barava klos long nogud fasin olsem savve isi tumas for affectim man.

Nomata police provaedem wanfala important service, waka bilong olketa barava no kasem goal yet. Waswe, eniting wea moabeta stap for iumi hope for hem?

[Footnote]

a Olketa kolem police long Britian olketa bobby followim man wea startim, Sir Robert (Bobby) Peel.

[Box and piksa long page 8,9]

“Olketa British Bobby Gud Tumas!”

Pipol long Britain nao wanfala long olketa first kantri for garem police force. Olketa laekem community bilong olketa for organize gud—olsem stagecoach system bilong olketa wea waka gud tumas. Long 1829, Home Secretary, Sir Robert (Bobby) Peel hem askem Parliament for appruvim datfala London Metropolitan Police, wea garem headquarters office long Scotland Yard. Firstaem pipol les long olketa bobby from olketa strong for stopem wei for drunk and gambol, bat gogo pipol favorim olketa.

Long 1851, London hapi tumas for invaetem world for kam lukim datfala Great Exhibition wea Britain showim olketa samting wea hem win for duim long industry. Olketa wea kam barava sapraes long wei wea no eni olabaot fasin, drunk man, jury woman, and criminal stap raon. Police wea waka gud directim crowd, karem basket bilong olketa visitor, helpem pipol akrosim road, and karem olketa olo woman go long taxi tu. Dastawe iumi no sapraes hao British pipol and olketa visitor from olketa difren kantri tu, olketa sei, “Olketa British bobby gud tumas!”

From olketa barava win for daonem criminal fasin, chief constable bilong Chester taon long 1873 ting bae gogo criminal fasin bae klosap finis evribit! Police start tu for organizem olketa ambulance and fire-fighting service. Olketa arrangem olketa relief organization wea donatem olketa shoe and kaleko for poor pipol. Samfala organizem olketa program for helpem olketa boy, wei for wakabaot long difren ples, and holiday.

Hem tru, olketa niu police hia garem samfala problem saed long wei for panisim police wea insaed corruption and barava raf fasin. Bat staka praod long waka bilong olketa for keepim order long wei wea no raf. Long 1853, police long Wigan, Lancashire, mas deal witim wanfala sekson bilong olketa pipol wea waka long mine wea strike. Datfala police sergeant wea nating fraet, wea leadim tenfala man nomoa, hem strong for no laek iusim olketa gun bilong man wea ownim mine. Feeling bilong police hem showaot long wanfala leta wea Hector Macleod kasem long 1886, taem hem kamap policeman olsem dadi bilong hem. Olsem olketa raetem insaed The English Police, leta hia hem sei: “Sapos iu raf, iu lusim loyal fasin and saport bilong pipol . . . Mi putim pipol firstaem bikos wanfala policeman hem servant bilong community, wea olketa markem for hem for servem, and hem waka bilong iu for mekem pipol and boss bilong iu tu for hapi.”

Hayden, wea bifor hem inspector bilong Metropolitan Police bilong London, hem sei: “Olketa teachim mifala for evritaem duim samting witim fasin for bossim seleva, bikos for win long waka olsem police hem needim saport bilong community. Datfala short stik wea mifala kolem truncheon hem samting mifala iusim only taem mifala no wei nao, bat staka police no iusim kasem taem olketa retire.” Nara samting wea mekem pipol laekem olketa British bobby hem datfala television show, Dixon of Dock Green, wea go ahed for 21 year abaotem wanfala honest constable wea savve long pipol long community wea hem waka. Maet diswan encouragem police for followim example bilong hem, bat hem barava mekem pipol long Britain for laekem police.

Tingting bilong pipol long Britain hem change insaed olketa year bihaen 1960, and wei wea pipol tinghae long olketa hem change for kamap wei for no trustim olketa wea garem paoa. Olketa report abaotem corruption and wei for lukdaonem pipol bilong difren kala skin midolwan police hem spoelem nem bilong police insaed long olketa year bihaen 1970, nomata olketa trae hard for kasem pablik saport witim datfala project wea olketa neiba security for each other. Insaed olketa year wea just go pas, bihaen samfala accusim police for wei for teksaed saed long kala skin and for wei for laea for mekem judge sei man hem guilty, police barava waka hard for kamap moabeta.

[Credit Line]

Photo antap: http://www.constabulary.com

[Box/Piksa long page 10]

Wanfala Mirakol Long New York?

Taem police waka hard, olketa nambawan samting savve kamap. For longfala taem pipol tingim New York olsem taon wea danger tumas long world, and long olketa year just bifor 1990, luk olsem police force wea wikdaon no savve kontrolem crime nao. Hevi saed long selen forcem olketa bigman bilong taon for no apim wages and for katem daon namba bilong police. Olketa drug dealer kamap staka wea lead go long staka raf fasin. Pipol wea stap long taon herem sutsut evri naet. Long 1991 olketa bigfala raoa long olketa pablik ples kamap saed long kala skin, and police seleva organizem wanfala march for talemaot big wanem olketa no hapi long hem.

Bat, wanfala niu police chief hem laek for strongim police wea waka anda long hem, and hem meet evritaem witim olketa for lukluk long olketa plan for evri area wea olketa lukaftarem. James Lardner and Thomas Reppetto explainim olsem insaed buk bilong tufala NYPD: “Bigman bilong olketa detective or hed bilong Narcotics Bureau hem samwan olketa komanda long olketa difren area bilong taon read abaotem nomoa insaed niuspepa bat nating meetim. Distaem olketa sidaon tugeta for tu-thri hour.” Seknomoa namba bilong olketa crime barava katdaon. Olketa murder isisi go daon from samting olsem 2,000 long 1993 go kasem 633 long 1998—wea insaed last 35 year no eni year garem low namba olsem. Pipol bilong New York tingim diswan olsem wanfala mirakol. Criminal fasin hem go daon 64 percent insaed last eitfala year.

Hao nao olketa duim diswan? The New York Times bilong January 1, 2002 hem sei maet wanfala samting wea kosim diswan hem Compstat, “wanfala system for recordim olketa crime wea happen evri week long evri part bilong taon and stretawe deal witim problem taem hem just kamap.” Police commissioner bifor, Bernard Kerik, hem sei: “Mifala lukluk long olketa ples wea crime hem happen, why nao hem happen and then mifala sendem olketa [police] and samfala nara samting for mek sure olketa area hia kasem protection wea olketa needim. Hem nao hao for katem daon crime.”

[Piksa long page 7]

Wanfala Japanese police station

[Piksa long page 7]

Traffic police long Hong Kong

[Piksa long page 8, 9]

Kontrolem crowd long wanfala soccer game long England

[Piksa long page 9]

Police garem waka tu for helpem pipol wea insaed accident

    Solomon Islands Pidgin Pablikeson (1988-2024)
    Log Aot
    Log In
    • Solomon Islands Pidgin
    • Sharem
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Terms of Use
    • Privacy Policy
    • Privacy Setting
    • JW.ORG
    • Log In
    Sharem