Wastaoa ONLINE LIBRARY
Wastaoa
ONLINE LIBRARY
Solomon Islands Pidgin
  • BIBLE
  • OLKETA PABLIKESON
  • OLKETA MEETING
  • w00 1/15 pp. 14-19
  • “Olketa Best Samting” Fulimap Haos Bilong Jehovah

Disfala sekson no garem eni video.

Sorre, disfala video no savve plei distaem.

  • “Olketa Best Samting” Fulimap Haos Bilong Jehovah
  • Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah—2000
  • Subheding
  • Olketa Nara Article
  • Fulfill Long First Century
  • “Olketa Best Samting” Long Distaem
  • “Iufala Mas No Fraet”
  • “Mi Stap Witim Iufala”
    Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah—2006
  • Tinghae lo Privilege for Worship lo Spiritual Temple blo Jehovah
    Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah (Study)—2023
  • Olketa Main Point From Buk Bilong Haggai and Zechariah
    Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah—2007
  • Strongim Hand Bilong Iufala
    Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah—2006
Wastaoa wea Talemaot Kingdom Bilong Jehovah—2000
w00 1/15 pp. 14-19

“Olketa Best Samting” Fulimap Haos Bilong Jehovah

“Mi [Jehovah] bae sekem evri nation, and olketa best samting bilong evri nation mas kam insaed; and mi bae fulimap disfala haos witim glory.”—HAGGAI 2:7.

1. Long taem bilong trabol, why nao iumi tingim firstaem famili bilong iumi?

WANEM kaen best samting nao fulimap haos bilong iu? Waswe, iu garem naesfala tebol and chair, niu kaen computer, niu car long haos bilong iu? Nomata sapos iu garem evri samting hia, waswe, bae iu no agree hao barava spesol samting long haos bilong iu nao hem pipol—famili bilong iu? Tingim sapos long wanfala naet iu wekap from iu smelem smoke. Fire kasem haos bilong iu, and tu-thri minute nomoa stap for iu ranawe! Wanem nao first samting wea iu wari long hem? Tebol and chair bilong iu? Computer bilong iu? Car bilong iu? Waswe, bae iu no tingim famili bilong iu? Yes, bae iu tingim olketa, bikos pipol nao moa important winim olketa samting.

2. Hao big nao creation bilong Jehovah, and wanem part long creation nao Jesus barava laekem tumas?

2 Tingim Jehovah God and Son bilong hem, Jesus Christ. Jehovah nao “dat Wan wea wakem heven and earth and sea and evri samting insaed long olketa.” (Acts 4:24) Son bilong hem, datfala “nambawan wakman,” hem nao main wan wea thru long hem, Jehovah wakem evri nara samting. (Proverbs 8:30, 31; John 1:3; Colossians 1:15-17) Iumi sure Jehovah and Jesus tinghae long evri samting wea tufala creatim. (Markem Genesis 1:31.) Bat, wanem part long creation nao iu ting hem barava spesol long tufala—olketa samting or pipol? Olsem wisdom seleva, Jesus hem sei: “Olketa samting wea mi laekem tumas nao olketa son bilong man,” or olsem transleison bilong William F. Beck talem, Jesus hem “hapi long olketa man.”

3. Wanem profesi nao Jehovah talemaot thru long Haggai?

3 Jehovah barava tinghae long pipol. Wanfala samting wea pruvim diswan hem stap long profesi wea hem talemaot long year 520 B.C.E. thru long profet bilong hem Haggai. Jehovah sei: “Mi bae sekem evri nation, and olketa best samting bilong evri nation mas kam insaed; and mi bae fulimap disfala haos witim glory. . . . Glory bilong disfala haos bae moa big winim datwan bilong firstaem.”—Haggai 2:7, 9.

4, 5. (a) Why nao hem no fitim stretfala tingting for sei disfala toktok “olketa best samting” hem minim olketa material samting? (b) Wanem nao mining bilong “olketa best samting,” and why nao olsem?

4 Wanem nao “olketa best samting” wea bae fulimap haos bilong Jehovah and givim bigfala glory winim enitaem bifor? Olketa stael tebol and chair and spesol decoration? Gold, silver, and olketa spesol stone? Diswan no fitim stretfala tingting. Tingim, datfala temple long bifor, wea olketa dedicatem faev handred year bifor, hem kostim planti billion dollar for buildim!a So, Jehovah bae no expectim smolfala Jew sekson wea go bak long homland bilong olketa for buildim temple wea moabeta winim nambawan temple bilong Solomon!

5 So, wanem nao “olketa best samting” wea bae fulimap haos bilong Jehovah? Hem klia, diswan mas minim olketa pipol. Bikos tingim, samting wea mekem heart bilong Jehovah hapi hem no silver and gold bat pipol wea servem hem from olketa lovem hem. (Proverbs 27:11; 1 Corinthians 10:26) Tru nao, Jehovah tinghae long evri man, woman, and pikinini wea worshipim hem long wei wea hem acceptim. (John 4:23, 24) Olketa nao “best samting,” and olketa nao barava moa spesol long Jehovah winim evri decoration wea mekem temple bilong Solomon luk naes.

6. Wanem nao purpose bilong temple bilong God long bifor?

6 Nomata pipol no givap for againstim olketa, olketa finis buildim temple long 515 B.C.E. Go kasem taem bilong sakrifaes bilong Jesus, temple long Jerusalem nao hem main ples bilong klin worship for planti “best samting,” hem nao olketa really Jew and Gentile proselyte. Bat temple hem piksarem nara samting wea moa spesol, olsem bae iumi lukim.

Fulfill Long First Century

7. (a) Wanem nao temple bilong God bifor long Jerusalem hem piksarem? (b) Storyim waka bilong hae priest long Day Bilong Atonement.

7 Temple long Jerusalem hem piksarem wanfala nambawan arrangement for worship. Hem nao spiritual temple bilong God, wea Jehovah startim long 29 C.E. taem hem mekem Jesus kamap Hae Priest. (Hebrews 5:4-10; 9:11, 12) Tingim wei wea olketa waka bilong hae priest long Israel hem semsem witim olketa samting wea Jesus duim. Evri year long Day Bilong Atonement, hae priest go long altar insaed courtyard bilong temple and offerim wanfala buluka for kavarem sin bilong olketa priest. Bihaen, hem tekem blood bilong buluka go insaed long temple, go pas thru long olketa door wea separatem courtyard from Holy and then thru long curtain wea separatem Holy from Most Holy. Taem hem insaed long Most Holy, hae priest splasem datfala blood front long ark bilong covenant. Then, followim disfala sem wei, hem offerim wanfala goat for kavarem sin bilong 12-fala tribe bilong Israel wea no priest. (Leviticus 16:5-15) Hao nao disfala arrangement join witim spiritual temple bilong God?

8. (a) Long wanem wei nao Jesus kamap wanfala sakrifaes long start bilong 29 C.E.? (b) Wanem spesol wei for fren nao Jesus garem witim Jehovah taem hem duim ministry bilong hem long earth?

8 Long tokpiksa wei, Jesus kamap wanfala sakrifaes long altar bilong will bilong God taem hem baptaes and holy spirit bilong God anointim hem long 29 C.E. (Luke 3:21, 22) Tru tumas, disfala samting markem start bilong laef wea olsem sakrifaes for Jesus wea go ahed for thri and haf year. (Hebrews 10:5-10) Insaed long datfala taem, Jesus kasem wei for fren witim God olsem wanfala wea born long spirit. No eni man savve minim evribit disfala spesol position wea Jesus garem witim Father bilong hem long heven. Hem olsem wanfala screen nao blokem eye bilong olketa for luksavve, long sem wei wea wanfala screen hem blokem Holy from eye bilong pipol wea stap insaed long courtyard bilong tabernacle.—Exodus 40:28.

9. Why nao Jesus no savve go long heven olsem wanfala man, and hao nao olketa stretem diswan?

9 Nomata hem wanfala Son bilong God wea spirit anointim, disfala man Jesus no savve kasem laef long heven. Why nao olsem? Bikos body and blood kanduit go insaed Kingdom bilong God long heven. (1 Corinthians 15:44, 50) From body bilong Jesus olsem man stopem hem, samting wea barava piksarem diswan nao hem curtain wea separatem Holy from Most Holy insaed temple bilong God bifor. (Hebrews 10:20) Bat thrifala day bihaen hem dae, God resurrectim Jesus olsem wanfala spirit. (1 Peter 3:18) Then hem savve go insaed Most Holy part long spiritual temple bilong God—heven. And diswan nao barava happen. Paul hem raet: “Christ hem go insaed, no long wanfala holy ples [luk olsem hem minim Most Holy] wea olketa man wakem, wea hem copyim really samting, bat hem go long heven, for standap front long God for iumi.”—Hebrews 9:24.

10. Wanem nao Jesus duim taem hem go bak long heven?

10 Long heven, Jesus ‘splasem blood’ bilong sakrifaes bilong hem long wei for givim price bilong laefblood bilong hem olsem ransom long Jehovah. Bat, Jesus duim moa samting. No longtaem bifor hem dae, hem talem olketa wea followim hem: “Mi go for redyim wanfala ples for iufala. And tu, sapos mi go and redyim wanfala ples for iufala, mi bae kam bak moa and tekem iufala kam long mi, mekem ples wea mi stap iufala tu bae stap.” (John 14:2, 3) So taem Jesus go insaed long Most Holy, or heven, hem openem wei for samfala moa for go bihaenem hem. (Hebrews 6:19, 20) Olketa pipol hia, wea namba bilong olketa kasem 144,000, bae waka olsem priest insaed spiritual temple arrangement bilong God. (Revelation 7:4; 14:1; 20:6) Long sem wei wea hae priest bilong Israel firstaem tekem blood bilong buluka insaed long Most Holy for kavarem sin bilong olketa priest, price bilong blood wea Jesus kapsaetem hem kavarem firstaem olketa 144,000 priest hia.b

“Olketa Best Samting” Long Distaem

11. Hae priest bilong Israel offerim wanfala goat for saed bilong hu nao, and wanem nao diswan piksarem?

11 Luk olsem long year 1935, main waka for hipimap olketa anointed wan hem finis.c Bat Jehovah hem no finis yet for givim glory long haos bilong hem. Nomoa, “olketa best samting” mas kam insaed yet. Tingim wei wea hae priest long Israel offerim tufala animal—wanfala buluka for sin bilong olketa priest and wanfala goat for sin bilong olketa tribe wea no priest. From olketa priest piksarem olketa anointed wan wea bae stap witim Jesus long Kingdom long heven, hu nao olketa tribe wea no priest piksarem? Ansa hem stap long toktok bilong Jesus long John 10:16: “Mi garem narafala sheep, wea no bilong disfala fence; mi mas tekem olketa kam tu, and olketa bae lisin long voice bilong mi, and olketa bae kamap wanfala sekson, wanfala shepherd.” So, blood wea Jesus kapsaetem hem helpem tufala sekson bilong pipol—first wan, olketa Christian wea garem hope for rul witim Jesus long heven, and mek-tu, olketa wea luk forward for stap olowe long paradaes earth. Luk olsem, “olketa best samting” long profesi bilong Haggai hem piksarem disfala mek-tu sekson.—Micah 4:1, 2; 1 John 2:1, 2.

12. Hao nao planti “best samting” kam insaed long haos bilong God distaem?

12 “Olketa best samting” hia go ahed yet for fulimap haos bilong Jehovah. Long samfala year wea go pas, gavman aotem tambu long Eastern Europe, samfala part bilong Africa, and samfala kantri moa, wea letem gud nius abaotem Kingdom bilong God wea start for rul finis for muv ahed long olketa niu territory. Taem olketa best wan hia kam insaed long temple arrangement bilong God, olketa tu trae for mekem moa disaepol, for obeyim komand bilong Jesus. (Matthew 28:19, 20) Taem olketa duim olsem, olketa meetim planti man, wea young and olo, wea fit for kamap “olketa best samting” wea bae givim glory long haos bilong Jehovah. Lukim samfala example wea showimaot hao nao diswan go ahed.

13. Hao nao wanfala smol girl long Bolivia showimaot strong bilong hem for talemaot Kingdom message?

13 Long Bolivia, wanfala girl wea faev year wea garem Witness dadi and mami hem askem teacher bilong hem sapos hem savve missim skul long week wea circuit overseer hem visit. Why nao olsem? Hem laek joinim ministry long disfala full spesol week. Dadi and mami bilong hem sapraes long diswan, bat tufala hapi from hem garem gudfala tingting. Datfala smol girl garem faevfala hom Bible study distaem, and samfala long olketa student hia attendim Christian meeting. Hem tekem kam skulteacher bilong hem tu long Kingdom Hall. Maet gogo, samfala Bible student bilong hem bae showimaot olketa tu “best samting” wea bae givim glory long haos bilong Jehovah.

14. Long Korea, wanem gud samting nao wanfala sista kasem from hem no givap long wanfala man wea luk olsem hem no interest?

14 Taem hem weit long wanfala train station, wanfala Christian woman long Korea wakabaot go for wanfala student wea herem music witim headphone. “Waswe, iu garem religion?” sista askem hem. “Mi no interest long eni religion,” student hem sei. Diswan no stopem sista. “Taem olketa year go pas,” sista hem sei, “wanfala man maet laek for chusim religion. Bat sapos hem no garem eni savve abaotem religion, hem maet chusim rong wan.” Lukluk long feis bilong disfala boy hem change, and hem start for interest for lisin long sista bilong iumi. Sista offerim buk Is There a Creator Who Cares About You? and sei disfala buk bae barava helpem hem taem hem laek for chusim wanfala religion. Hem kwiktaem acceptim datfala buk. Long week bihaen, hem start for studyim Bible witim Olketa Witness Bilong Jehovah, and distaem hem attendim evri kongregeson meeting.

15. Hao nao wanfala young girl long Japan startim olketa Bible study, and wanem gud samting nao hem kasem from hard waka bilong hem?

15 Long Japan, Megumi wea hem 12 year hem ting long skul bilong hem olsem gudfala territory for preach and teach. Hem startim planti Bible study tu. Hao nao Megumi duim? From hem savve readim Bible or prepare for olketa meeting long lunch taem, planti taem olketa skulfren askem wanem nao hem duim. Samfala askem Megumi why nao hem no joinim samfala program bilong skul. Megumi ansarem kwestin bilong olketa and talem hao God hem garem wanfala nem. Planti taem diswan mekem olketa interest. Then hem offerim Bible study long olketa. Distaem Megumi garem 20 study—wea 18-fala long olketa hem skulfren bilong hem.

16. Hao nao wanfala brata long Cameroon startim Bible study witim samfala man wea mekfani long hem?

16 Long Cameroon, eitfala man wea waka long wanfala ples singaotem wanfala brata wea offerim olketa Bible buk long wanfala man wea wakabaot. From olketa laek mekfani long brata hia, olketa askem why nao hem no bilivim Trinity, hellfire, or soul wea no savve dae. Brata bilong iumi iusim Bible for ansarem olketa kwestin bilong olketa. From diswan, thrifala long olketa acceptim Bible study. Wanfala long olketa, Daniel, hem start for attendim olketa meeting and hem distroem evri samting bilong hem wea join witim spiritism. (Revelation 21:8) Insaed wan year nomoa, hem baptaes.

17. Hao nao samfala brata long El Salvador iusim kleva tingting for preach long wanfala man wea long firstaem hem no laek for herem Kingdom message?

17 Long El Salvador, wanfala man savve taemapem raf dog bilong hem front long door taem hem lukim Olketa Witness Bilong Jehovah kam. Man hia savve weit for olketa Witness go pas, and then hem tekem dog go bak insaed long haos. No enitaem olketa brata savve story long man hia. So wanday olketa disaed for traem nara wei. From olketa savve man hia bae herem wanem olketa talem, olketa disaed for preach long datfala dog. Olketa kam long haos, hello long dog, and sei olketa hapi tumas for garem chance for story long hem. Olketa story abaotem taem wea earth bae kamap paradaes, and no eniwan bae kros—tru nao, olketa animal tu bae stap long peace. Then olketa bye-bye long dog and start for wakabaot go. Seknomoa, datfala man kamaot from haos bilong hem and tok sorre from hem nating givim chance long olketa Witness for story long hem. Hem tekem olketa magasin, and wanfala Bible study hem start. Distaem man hia hem brata bilong iumi nao—wanfala long “olketa best samting”!

“Iufala Mas No Fraet”

18. Wanem kaen hard samting nao planti Christian feisim, bat hao nao Jehovah ting long olketa wea worshipim hem?

18 Waswe, iu share long barava important waka for preach abaotem Kingdom and mekem disaepol? Sapos olsem, iu garem nambawan privilege. Tru tumas, thru long disfala waka nao Jehovah pullim “olketa best samting” kam insaed long haos bilong hem. (John 6:44) Hem tru, maet samfala taem iu taed lelebet or wikdaon. Samtaem, samfala—nomata faithful servant bilong Jehovah tu—stragol witim wei for feel iusles. Bat no givap! Jehovah ting long evri man wanwan wea worshipim hem olsem best samting, and hem barava laekem iu for kasem laef.—2 Peter 3:9.

19. Wanem encouragement nao Jehovah givim thru long Haggai, and hao nao olketa toktok hia savve strongim iumi?

19 Taem iumi wikdaon, maet from samfala againstim iumi or from nara hard samting, toktok bilong Jehovah for olketa Jew wea go bak long homland bilong olketa savve strongim iumi. Long Haggai 2:4-6, iumi readim olsem: “‘Bat distaem iu mas strong, O Zerubbabel,’ hem nao toktok bilong Jehovah, ‘and iu mas strong, O Joshua son bilong Jehozadak datfala hae priest. And iufala mas strong, iufala evri pipol bilong disfala land,’ hem nao toktok bilong Jehovah, ‘and duim waka. From mi stap witim iufala pipol,’ hem nao toktok bilong Jehovah bilong olketa army. ‘Rememberim samting wea mi promisim long iufala pipol taem iufala kamaot from Egypt, and taem spirit bilong mi standap midolwan long iufala. Iufala mas no fraet.’ From diswan nao samting wea Jehovah bilong olketa army hem talem, ‘Long wanfala taem moa—hem for lelebet taem—and mi sekem heven and earth and sea and drae graon.’” Lukim hao Jehovah no just encouragem iumi for strong bat hem givim iumi tu wei for kasem strong. Hao nao olsem? Lukim disfala toktok wea strongim iumi: “Mi stap witim iufala pipol.” Hem barava strongim faith bilong iumi for luksavve hao nomata wanem hard samting iumi feisim, Jehovah hem stap witim iumi!—Romans 8:31.

20. Long wanem wei nao bigfala glory hem fulimap haos bilong Jehovah distaem winim enitaem bifor?

20 Jehovah barava showimaot hem stap witim pipol bilong hem. Tru tumas, hem barava olsem wanem hem talem thru long profet Haggai: “Glory bilong disfala haos bae moa big winim datwan bilong firstaem . . . And long disfala ples mi bae givim peace.” (Haggai 2:9) Yes, barava bigfala glory long distaem hem stap insaed long spiritual temple bilong Jehovah. Tru nao, planti handred thousand pipol kam insaed tru worship evri year. Olketa hia kaikai gud long spiritual wei, and nomata olketa stap insaed disfala raf world, olketa garem peace distaem wea only peace insaed long niu world bilong God savve winim.—Isaiah 9:6, 7; Luke 12:42.

21. Wanem nao iumi shud disaed strong for duim?

21 Taem for Jehovah sekem olketa nation long Armageddon hem barava klosap. (Revelation 16:14, 16) Dastawe iumi mas iusim gud taem wea stap yet for help sevem moa pipol. Letem iumi strong and trust evribit long Jehovah. Letem iumi disaed strong for go ahed for worship long bigfala spiritual temple bilong hem, fulimap witim planti moa “best samting” go kasem taem Jehovah sei waka bilong iumi hem finis nao.

[Olketa Footnote]

a Contribution wea pipol givim for buildim temple bilong Solomon hem kasem klosap 192 billion dollar long selen bilong iumi distaem. Eni selen wea olketa no iusim for building waka olketa putim insaed long contribution box bilong temple.—1 Kings 7:51.

b No olsem hae priest bilong Israel, Jesus no garem eni sin for kavarem. Bat, olketa priest wea waka witim hem garem sin bikos hem baem olketa from midolwan long olketa man wea sin.—Revelation 5:9, 10.

c Lukim Wastaoa, February 15, 1998, page 17-22.

Waswe, Iu Remember?

• Wanem nao moa important long Jehovah winim material samting?

• Blood bilong Jesus wea hem kapsaetem hem helpem wanem tufala sekson bilong pipol?

• Hu nao “olketa best samting” wea bae fulimap haos bilong Jehovah witim glory?

• Wanem pruv nao iumi garem wea showimaot profesi bilong Haggai hem go ahed for fulfill distaem?

[Piksa long page 16]

Iu savve wanem nao temple bilong Jehovah long bifor hem piksarem?

Most Holy

Curtain

Holy

Porch

Altar

Courtyard

[Piksa long page 17]

Hae priest hem offerim wanfala buluka for sin bilong olketa priest and wanfala goat for sin bilong olketa tribe bilong Israel wea no priest

[Piksa long page 18]

Kingdom-preaching waka raonem world hem pullim planti pipol kam long haos bilong Jehovah

    Solomon Islands Pidgin Pablikeson (1988-2024)
    Log Aot
    Log In
    • Solomon Islands Pidgin
    • Sharem
    • Settings
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Terms of Use
    • Privacy Policy
    • Privacy Setting
    • JW.ORG
    • Log In
    Sharem