Sapwellimen Koht Limpoak me Poatopoat

1-2. Kahpwal dah me Kristian tohto ahneki?

MEDEWEHLA pwoht ehu nan kisinieng laud ehu. Ilok laud kan kahrehda pwohto en pwungidekseli. Ma sohte emen kihdi angkehn pwohto, ilongko pahn kapeila. Angke ehu pahn katengehdi pwohto oh e sohte pahn peila nan kisinieng laudo.

² Ni omw kin lelohng kahpwal laud ehu, ele omw pepehm duwehte pwohto me pwungidengkihseli ilok kan. Ele ehu rahn ke kamehlele me Siohwa ketin poakohng uhk oh pahn seweseiuk; ahpw rahno mwuri ke kin medewe ma e kin ketin nsenohki dahme wiewiawihong uhk. (Mel. 10:1; 13:1) Mwein kompoakepahmw men ndaiong uhk mehkot me kangoangeiuk, oh ke nsenamwahula erein ahnsou kis. (Lep. Pad. 17:17; 15:23) Ahpw mwuhr, ke tepida pwurehng peikasalki me Siohwa kin ketin seweseweseiuk. Ke pil kakete medewe me Siohwa kin ketin wiahkin uhk aramas sohte katepe men de sohte me poakohng uhk. Ia duwen omw kak, ni karasaras, kihdi angke ehu ni omw lelohng kahpwal? De ia duwen omw kak kamehlele—oh kamehlelehte—me Siohwa ketin poakohng uhk oh pahn seweseiuk?

3. Ia wehwehn “limpoak poatopoat” me kileldi nan Melkahka 31:7 oh 136:​1, oh dahme kahrehda kitail kak nda me Siohwa ketin wia mehn kahlemeng me keieu mwahu? (Pil kilang kilel.)

³ Ehu me kak katengeiukedi duwehte angke ehu erein kahpwal kan iei en tamataman sapwellimen Siohwa limpoak oh loalopwoat. (Wadek Melkahka 31:7; 136:1.) Lokaiahn Ipru me kawehwehdi ong “limpoak poatopoat” kin dokedoke soangen limpoak laud oh loalopwoat me emen ahneki ong emen. Siohwa ketin wia mehn kahlemeng keieu mwahu duwen limpoak oh loalopwoat. Ni mehlel, lokaiahn Ipru me Eksodus 34:6, 7 oh Melkahka 86:5 doadoahngki kin kasalehda me Siohwa kin ketin diren limpoak oh loalopwoat. Medewehla wehwehn ire pwukat: Siohwa sohte pahn ketin likidmeliehla sapwellime ladu lelepek kan! En tamataman me Siohwa kin ketin loalopwoat kak katengeiukedi duwehte angke ehu ni omw lelohng kahpwal laud.—Mel. 23:4.

TAMAN ME SAPWELLIMEN SIOHWA LIMPOAK IEI PADAHK KESEMPWAL EN PAIPEL EHU

4. Menlau kihda karasepen ekei padahk kesempwal en Paipel kan, oh dahme kahrehda kitail kin uhdahn kamehlele padahk pwukat?

⁴ Pil ehu me kak katengeiukedi duwehte angke ehu erein kahpwal iei en tamataman me sapwellimen Siohwa limpoak iei padahk kesempwal en Paipel ehu. Dahme ke kin medewe ni omw rong lepin lokaia ko “padahk kesempwal en Paipel ehu”? Ele ke kin medewe duwen padahk kan me ke sukuhlkihsang Mahsen en Koht. Karasepe, ke sukuhlkier me mwaren Koht iei Siohwa, me Sises iei sapwellimen Koht Iehros, me irail me melahr kan sohte ese mehkot, oh me sampah pahn wiahla paradais oh aramas akan pahn kousoan loale kohkohlahte. (Mel. 83:18; Ekl. 9:5; Sohn 3:16; Kaud. 21:​3, 4) Mwurin omw pwungki me padahk pwukat mehlel, e pahn apwal ong meteikan en kahrehiong uhk en sohla kamehlele. Dahme kahrehda? Pwehki ke eseier me padahk pwukat poahsoankihda me mehlel. Kitail pahn kilang ia duwen atail taman me sapwellimen Siohwa limpoak iei padahk kesempwal en Paipel ehu eh kak sewese kitail en dehr peikasalki me Siohwa kin ketin nsenohki atail kahpwal kan.

5. Menlau kawehwehda ia duwen emen eh kak kauwehla padahk likamw kan.

⁵ Ni omw tepida onopki Paipel, dahme seweseiuk en sohla kamehlele padahk likamw kan? Mwein sang ni omw kapahrekihpene dahme omw pelien lamalamo padahkihong uhk oh dahme Paipel padahngki. Medewehla karasaras wet: Mwein mahso ke kin kamehlele me Sises iei Koht. Ahpw ni omw onopki Paipel, ke kin pein idek rehmw, ‘Padahko uhdahn mehlel?’ Mwurin omw kasawih mehn kadehde kan nan Paipel, ele ke kakehr sapengki me soh. Eri, ke sohla kamehlele padahk likamwo, ahpw ke tepida kamehlele sang nan Paipel me Sises iei “mesenih en kepikipik kan koaros,” oh ih me “sapwellimen Koht Iehroso.” (Kol. 1:15; Sohn 3:18) Ei mehlel, padahk likamw kan kak wia “soahng kan me teng oh kehlail” oh apwal en kauwehla. (2 Kor. 10:​4, 5) Ahpw mwurin omw sukuhlkier dahme mehlel, ke sohla pwuralahng padahk likamw kan me ke kesehla.—Pil. 3:13.

6. Dahme kahrehda ke kak kamehlele me sapwellimen Siohwa “limpoak me poatopoat”?

⁶ Ke pil kak wia soahngohte ong dahme Paipel padahngki duwen sapwellimen Siohwa limpoak. Ni omw lelohng kahpwal, ma ke tepida peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak, pein idek rehmw, ‘Ia duwe, dahme I medewe pwung?’ Kapahrekihpene dahme ke peikasalkio oh dahme Melkahka 136:​1, iren Paipel me iren onop wet poahsoankihda, padahkihong kitail. Lokaiahn Ipru me kawehwehdi ong “limpoak” kin pidada loalopwoat. Eri dahme kahrehda Siohwa ketin doadoahngki sounmelkahkao en kawehwehda sapwellime limpoak ni ahl wet? Dahme kahrehda lepin lokaia pwukat “sapwellime limpoak me poatopoat” ntingdi pak 26 nan melkahkao? Nin duwen me kitail koasoiapenehr, sapwellimen Siohwa limpoak poatopoat ong sapwellime kan wia padahk kesempwal en Paipel ehu, duwehte padahk mehlel teikan nan Paipel me ke mwadangete kamehlele. Madamadau me dene Siohwa ketin wiahkin uhk aramas sohte katepe men de sohte me poakohng uhk uhdahn likamw. Soikala likamw wet, duwehte omw soikala ni kehlail padahk likamw teikan!

7. Menlau kihda ekei iren Paipel kan me kamehlelehiong kitail duwen sapwellimen Siohwa limpoak.

⁷ Pil mie wasa tohto nan Paipel me kamehlelehiong kitail duwen sapwellimen Siohwa limpoak. Karasepe, Sises mahsanihong sapwellime tohnpadahk ko: “Kumwail kesempwal sang kisin menpihr tohto.” (Mad. 10:31) Pil pein Siohwa ketin mahsanihong sapwellime aramas akan: “I pahn kin kakehlakei kumwail oh sewesei kumwail; I pahn kin apwalih kumwail oh doareikumwailla.” (Ais. 41:10) Iren Paipel pwukat inenen sansal. Sises sohte mahsanih ‘Kumwail kakete kesempwal sang,’ oh Siohwa sohte ketin mahsanih ‘I kakete sewese kumwail.’ Ahpw ira mahsanih: “Kumwail kesempwal sang” oh “I pahn . . . sewesei kumwail.” Ma ke lelohng kahpwal ehu oh tepida peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak, iren Paipel pwukat kak seweseiuk en pehm sapwellime limpoak, oh pil kamehlele. Ire pwukat kin poahsoankihda dahme mehlel. Ma ke kapakapkihong Siohwa dahme ke peikasalki oh medemedewe mwahu iren Paipel pwukat, eri ke pahn kak nda dahme 1 Sohn 4:16 mahsanih: “Kitail esehda me Koht kin ketin poakohng kitail oh kitail kin kamehlele met.”a

8. Dahme ke kak wia ma ekei ahnsou ke kin peikasalki me Siohwa ketin poakohng uhk?

⁸ Ahpw ia duwen ma ekei ahnsou ke kin peikasalkihte sapwellimen Siohwa limpoak? Kapahrekihpene omw pepehmo ong dahme ke ese duwen ih. Pepehm en aramas kak wekila, ahpw ire mehlel kan sohte kak. Sapwellimen Siohwa limpoak iei ire mehlel ehu me Paipel kin padahngki. Ma kitail sohte kamehlele me Siohwa ketin poakohng kitail, eri kitail kin pohnsehsehla sapwellime irair kaselelo me keieu kesempwal, me iei limpoak.—1 Sohn 4:8.

MEDEWE MWAHU ME SIOHWA KETIN “LOALLOALE KUMWAIL”

9-10. Ia wehwehn ahn Sises mahsen ko “Pein Sahmo ketin loalloale kumwail,” me kileldi nan Sohn 16:​26, 27? (Pil kilang kilel.)

⁹ Kitail kak kalaudehla atail esehla duwen sapwellimen Siohwa limpoak sang ni atail medemedewe dahme Sises mahsanihong nah tohnpadahk ko: “Pein Sahmo ketin loalloale kumwail.” (Wadek Sohn 16:​26, 27.) Sises sohte mahsanih met pwehn kaperendahte irail. Ni atail wadek iretikitik kan mwohn mwo, kitail sukuhlki me Sises sohte mahmahsanih duwen ahn tohnpadahk ko pepehm. Ahpw e mahmahsanih duwen mehkot tohrohr, me iei kapakap.

¹⁰ Mwohnte mwo, Sises ketin padahkihong tohnpadahk ko me re anahne kapakap ni mware, a kaidehn ong ih. (Sohn 16:​23, 24) E kesempwal ong irail en wehwehki met. Mwurin Sises eh ketin iasada, tohnpadahk ko kakete men kapakap ong ih. Met pwehki irail wiahkilahr Sises kompoakparail. Irail kakete medewe me pwehki e uhdahn ketin poakohng irail, e pahn kupwurki karonge arail pekipek kan oh peki Semeo en ketin sewese irail. Ahpw Sises mahsanih me irail en dehr medewe met. Dahme kahrehda? Pwehki e mahsanihong irail: “Pein Sahmo ketin loalloale kumwail.” Ire mehlel wet wia kisehn padahk kesempwal en Paipel kan duwen kapakap. Medewehla ia duwen met eh pidada kowe. Sang ni omw onopki Paipel, ke esehla oh poakohngala Sises. (Sohn 14:21) Ahpw duwehte tohnpadahk ko, ke kak kapakapohng Koht ni likilik oh ese me ‘pein ih ketin loalloaleiuk.’ Ahnsou koaros me ke kin kapakapohng Siohwa, ke kin kadehdehda me ke kamehlele mahsen pwukat.—1 Sohn 5:14.

WEHWEHKI DAHME KIN KAHREHDA PEIKASAL

11. Dahme kahrehda Sehdan pahn perenki ma kitail kin peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak?

¹¹ Dahme kak kahrehiong kitail en peikasalki me Siohwa ketin poakohng kitail? Kitail kak sapengki me Sehdan kin kahrehiong kitail en ahneki madamadau wet, oh met pil kak mehlel. Tepilo kin “raparapahki en kadallehla” kitail, oh pahn perenki ma kitail kapakap ngidingid oh wie sengiseng1 Pit. 5:8) Pwehki limpoak, Siohwa ketikihda pweinen pweipwei sapahlo, ahpw Sehdan men kitail en medewe me kitail nohn dipan oh sohte kak paiekihda met. (Ipru 2:9) Ahpw ihs me pahn peren ma kitail kin peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak? Sehdan. Oh ihs me pahn peren ma kitail uhdahn mworusala oh uhdihsang papah Siohwa? Pil Sehdan. Sehdan men kitail en medewe me Siohwa sohte ketin poakohng kitail. Ahpw ni mehlelo, Sehdan iei me Siohwa sohte ketin poakohng. Ehu “widing” me Sehdan kin keieu doadoahngki iei en song en kahrehiong kitail en medewe me kitail me Siohwa ketin soikala oh sohte poakohng. (Ep. 6:11) Ni atail esehda dahme atail imwintihtio kin nannanti en wia, kitail pahn kalaudehla atail koasoanehdi teng en “pelianda Tepil.”—Seims 4:7.

12-13. Ia duwen dihp me kitail sohsohki eh kak kahrehiong kitail en peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak?

¹² Pil mie mehkot me kak kahrehiong kitail en peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak. Dahieu mwo? Dihp me kitail sohsohki. (Mel. 51:5; Rom 5:12) Dihp kin kauwehla nanpwungen aramas oh Koht. E pil kin kauwehla atail madamadau, pepehm, oh roson en war.

¹³ Dihp kin kahrehiong kitail en ahneki pepehm sapwung kan, duwehte en soansuwedki, pwunodki, perki, oh namenengki suwed kan me kitail kin wiahda. Kitail kak ahneki soangen pepehm pwukat ni atail wiahda dihp. E pil kak pwarada pwehki kitail kin kalapw medemedewe me kitail dipan—irair ehu me Koht sohte ketin kupwurki ni eh tepin kapikada aramas. (Rom 8:​20, 21) Duwehte daia en sidohsa ehu me pilat oh sohte kak tang mwahu nin duwen me e wiawihda ong, kitail sohte kak doadoahk mwahu nin duwen me Koht ketin kapikkitailda en wia pwehki kitail sohte unsek. Eri, e sohte kapwuriamwei me ekei pak kitail kin peikasalki me Siohwa uhdahn ketin poakohng kitail. Ma met wiawi, kitail anahne tamataman me Siohwa iei Koht emen me ‘uhdahn lapalahpie, me kin ketin kasalehda sapwellime limpoak poatopoat ong irail kan me kin poakohng ih oh kin kapwaiada kupwure.’—Dan. 9:4.

14. Ia duwen atail kin medemedewe duwen pweinen pweipwei sapahlo eh kak sewese kitail en sohla peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak? (Rom 5:8) (Pil kilang kakono “Perekitailsang ‘Manaman Widingan en Dihp.’”)

¹⁴ Ekei pak kitail kin pehm me kitail sohte warohng sapwellimen Siohwa limpoak. Ni mehlel, kitail sohte warohng, ihme kahrehda sapwellime limpoak uhdahn kesempwal. Sohte mehkot me kitail kak koadoahkihada pwehn alehdi sapwellime limpoak. Ahpw pwehki Siohwa ketin poakohng kitail, e ketikihda pweinen pweipwei sapahlo pwe en kak ketin mahkohng dipatail kan. (1 Sohn 4:10) Pil taman me Sises ketido pwehn doarehla aramas dipan, kaidehn aramas unsek. (Wadek Rom 5:8.) Sohte emen rehtail kak wia mehkot ni unsek, oh Siohwa sohte ketin kasik me kitail kak. Ni atail wehwehkihla me dihp me kitail sohsohki kak kahrehiong kitail en peikasalki sapwellimen Siohwa limpoak, kitail kak kalaudehla atail koasoanehdi teng en dehr mweidohng met en wiawi.—Rom 7:​24, 25.

PILADA EN KIN LOALOPWOATETE

15-16. Dahme kitail kak kamehlele ma kitail kin loalopwoatohngete Siohwa, oh dahme kahrehda? (2 Samuel 22:26)

¹⁵ Siohwa ketin kupwurki kitail en wiahda pilipil mwahu en “loalopwoatohng” ih. (Deud. 30:​19, 20) Ma kitail wia met, kitail kak uhdahn kamehlele me e pahn ketin loalopwoatohngete kitail. (Wadek 2 Samuel 22:26.) Erein atail kin loalopwoatohngete Siohwa, kitail kak kamehlele me e pahn ketin sewese kitail en dadaurete pahn soangsoangen irair kan nan atail mour.

¹⁶ Nin duwen me kitail koasoiapenehr, kitail ahneki kahrepe tohto en tengetengte duwehte angke ehu nan atail kahpwal kan ahnsou wet oh pil ni ahnsou kohkohdo. Kitail ese me Siohwa kin ketin poakohng kitail oh pahn ketin sewese kitail. Ih met me Paipel kin padahngki. Ma ekei pak kitail kin peikasalki sapwellime limpoak, kitail kak medemedewe dahme kitail ese duwen sapwellime limpoak, a kaidehn en medemedewehte ia atail pepehm ni ahnsowo. Eri, kitail en pousehlahte likih me sapwellimen Siohwa limpoak me poatopoat, nin duwen me Paipel mahsanih.