Juni

E Ana, i daj e prorokoskiri e Samueleskiri, sine la bare problemija. Beršencar našti sine te oven la čhave (1. Sam. 1:2). Ko purano Izrael mislinela pe sine kaj e džuvljen so našti te oven len čhave tane kaznime taro Devel. Adaleske, i Ana osetinela pe sine ponižimi (1. Moj. 30:1, 2). Panda pološno e Anake sine adava so lakere rome sine le javer romni, i Fenina, koja so bijangja leske čhave. E Anake sine but pharo te ikljovel ko krajo adalea. Oj sine doborom but razočarimi so rovela sine hem na mangela sine te hal maro. I Ana osetinela sine „kerkipe ki duša“ (1. Sam. 1:7, 10). Kote arakhlja uteha? I Ana phravgja plo vilo e Jehovaske ki molitva. Otkeda molingja pe, oj objasningja pli situacija e prvosveštenikoske, e Ilijaske. A ov vakergja lake: „Dža tuke ko mir! Hem o Devel e Izraeleskoro neka šunel tli molitva“. Sar vlijajngja adava upri Ana? I Biblija vakerela: „[Oj] geli peske ko plo drumo, pa hala sine hem na sine više tažno“ (1. Sam. 1:17, 18). I molitva pomožingja e Anake te ovel la andruno mir (w20.02 21, pas. 4-5).

Panda hari, o Jehova ka anel krajo akale svetoske. Ka ačhoven samo okola so „ispravno dikhena ko večno životo“ (Dela 13:48). Adaleske normalno tano te manga amari familija da te služinel e Jehovaske zaedno amencar. Amaro manglo Dad o Jehova „na mangela nikoj te ovel uništimo, nego sarinen te ovel len prilika te kainen pe“ (2. Pet. 3:9). Na valjani te bistra kaj o šukar haberi šaj te vakera le ko ispravno ili ko pogrešno način. Keda svedočinaja e manušenge so na pendžaraja len, trudinaja amen te ova taktična, ama keda keraja lafi amare familijaja šaj siem but direktna. Keda razmislinaja bašo prvo puti keda probingjem te svedočina amare familijake, bute dženenge amendar šaj tano žal bašo način sar kergjem adava hem bi mangaja te postapina sine pojaver. Šukar tano te na bistra e Pavleskoro sovet taro avdisutno stiho keda keraja lafi amare familijaja. Ako na keraja agjaar šaj te vredžina len namesto te pomožina lenge te šunen amen (w19.08 14-15, pas. 3-5).

Sar osetingjan tut keda doznajngjan o čačipa bašo Čhavo? Ov tano i dujto najvažno ličnost ko univerzum. O Isus spremno dengja amenge plo životo sar otkupnina. Keda amare postapkencar sikavaja kaj isi amen vera ki otkupnina, amare grevija šaj te oven prostime, šaj te ova e Devleskere amala hem te ovel amen večno životo (Jovan 3:16). O Isus tano amaro Prvosvešteniko. Ov mangela te pomožinel amenge te ovel amen korist tari otkupnina hem te ovel amen paše amalipe e Devlea (Evr. 4:15; 7:24, 25). Preku o Isus, kova soj Cari ko e Devleskoro Carstvo, o Jehova ka slavinel plo sveto anav, ka čhivel krajo bašo lošnipe hem ka anel večna bereketija ko raj so avela (Mat. 6:9, 10; Otk. 11:15). Amen valjani te dža palo e Isuseskoro primer. Ov koristingja plo životo te kerel e Devleskiri volja hem adalea dengja šukar primer amenge (Jovan 4:34). Keda ka prifatine adava so vakerela i Biblija bašo Isus, ko tlo vilo ka bajrol mangipe sprema e Devleskoro manglo Čhavo. Adava mangipe ka pottikninel tut te koristine tlo životo te kere e Devleskiri volja, isto sar so kergja o Isus (w20.03 10, pas. 12-13).

Ko posledno dive taro plo životo ki Phuv, o Isus molingja pe često. I rat keda sikavgja ple učenikonge sar te setinen pe ko leskoro meribe, ov molingja pe bašo maro hem i mol (1. Kor. 11:23⁠-25). Angleder te ikljoven taro than kote so ikergje i Pasha, o Isus molingja pe ple učenikoncar (Jovan 17:1⁠-26). I isto rat, keda sine ple učenikoncar ki Maslinsko Gora, ov molingja pe nekobor puti (Mat. 26:36⁠-39, 42, 44). Čak o posledna lafija so vakergja len angleder te merel sine jekh molitva (Luka 23:46). O Isus molinela pe sine e Jehovaske bašo sa so slučinela pe leske sine ko posledno dive taro leskoro životo. Jekh pričina soske o Isus šaj sine te izdržinel o iskušenija sine adaleske so ov često molingja pe ple Dadeske hem sine le doverba kaj ov ka pomožinel leske te istrajnel. Tari javer strana, o apostolija namesto te ačhoven džangavde hem te molinen pe, ola zasukje. Adaleske, na sine len dovolno hrabrost keda palo adava sine ispitimi lengiri vera (Mat. 26:40, 41, 43, 45, 56). Keda amari da vera ka ovel ispitimi, šaj te ačhova verna e Jehovaske samo ako sekogaš molinaja amen leske, isto sar o Isus (w19.04 9, pas. 4-5).

O Jehova mrzinela o spiritizam! Ov vakergja e Izraelconge: „Ki tute ma te arakhljovel nijekh so ka nakhavel tari jag ple čhave ili ple čhaja, nijekh so dikhela so ka ovel ki idnina, nijekh so kerela magija, nijekh so prorokujnela sprema o znakija, ni magišari, nijekh so vikinela duhija,.. nijekh so pučela e mulen. Soske sekoj so kerela asavko nešto tano odvratno e Jehovaske“ (5. Moj. 18:10⁠-12). O hristijanja na valjani te ikeren o Zakoni so dengja o Jehova e Izraelconge. Ama, džanaja kaj leskoro stavi bašo spiritizam na meningja pe. O Jehova vakerela amenge te arakha amen taro spiritizam soske džanela kaj o Satana koristinela le te šaj te kerel lošnipe e manušenge. O Satana koristinela o spiritizam te šaj te širinel ple hovajba, kote soj vklučimo o hovajbe kaj o mule živinena ko nesavo javer than (Prop. 9:5). Ov isto agjaar koristinela o spiritizam te šaj te ikerel e manušen ki dar hem te cidel len taro Jehova. I cel e Satanaskiri tani te terinel e manušen so kerena spiritizam te ovel len doverba ko lošna duhija namesto ko Jehova (w19.04 21, pas. 5-6).

O zloupotrebibe čhaven tano seriozno grevo. Okova so zloupotrebinela čhave povredinela e čhave hem anela leske bari dukh. Ov iskoristinela e čhaveskiri doverba hem adalea kerela te na osetinel pe bezbedno. Amen mora te zaštitina e čhaven taro asavke lošna postapke, a e čhavenge so sine žrtve valjani te da uteha hem pomoš (1. Sol. 5:14). Ako nekoj taro sobranie zloupotrebinela čhave, ka anel ladž e sobranieske (Mat. 5:16; 1. Pet. 2:12). Amen na dozvolinaja ko sobranie te ačhol nekoj so bizo te kainel pe kerela lošna bukja hem adalea kaljarela o šukar anav e sobranieskoro. Ako nekoj taro sobranie phagela nesavo zakoni, na primer, adalea so ka zloupotrebinel čhave, ov sikavela kaj na šunela e vlasten. (Sporedin Dela 25:8.) E starešinenge nane dendi vlast te kazninen e manušen so phagena o zakoni e državakoro. Ama, ako nekoj zloupotrebinela čhave, ola nane te garaven le taro vlastija hem taro zakonska posledice (w19.05 9, pas. 4-7).

O Jehova tano amaro Najbaro Učiteli hem pomožinela amenge te rešina sekova problemi so ka ovel amen (Isa. 30:20, 21). Leskoro lafi dela amenge sa soj potrebno te šaj te ova čače sposobna hem spremna baši sekoja šukar buti (2. Tim. 3:17). Keda živinaja sprema adava so sikavela i Biblija, ovaja pomudra taro okola so vakerena kaj valjani te živina sprema i „mudrost akale svetoskiri“ (Ps. 119:97⁠-100). Žalno tano adava so i mudrost akale svetoskiri but puti pottikninela amen te postapina sprema amare telesna želbe. Adaleske šaj te ovel amenge pharo te na razmislina hem te na postapina sar o manuša taro sveto. Adaleske i Biblija vakerela: „Pazinen nekoj ma te zarobinel tumen preku i filozofija hem o hovavne hem čuče lafija kola so avena taro manušikane tradicie“ (Kol. 2:8). Sar so prorokujngja i Biblija bašo posledna dive, o manuša počmingje sa poviše te mangen o zadovolstvija (2. Tim. 3:4). Jekh posledica taro adava tane o nasvalipa so prenesinena pe preku o seksualna odnosija, sar soj i SIDA. Sa akava sikavela kaj i mudrost taro akava sveto tani glupost (2. Pet. 2:19; w19.05 21, pas. 1-2; 22, pas. 4-5).

O Satana zavedingja e Izraelcon te verujnen kaj, ako mangena te ovel len but hrana, valjani te prifatinen o običaija taro paganska narodija so sine okolu lende. Adala narodija verujnena sine kaj valjani te keren nesave ritualija te šaj te pottikninen pumare devlen te den len bršim. Okola Izraelcija so na sine len vera ko Jehova mislinena sine kaj i suša šaj te izbeginen la samo ako kerena paganska običaija ki čest e hovavne devleskiri o Vaal. O Satana isto agjaar iskušingja len te keren seksualno nemoral. O paganska narodija služinena sine pumare devlenge agjaar so učestvujnena sine ko odvratna nemoralna postapke. Ko akava nemoralno oblik bašo obožavibe sine vklučimi i džuvljani hem i muršani prostitucija ko hramija. O paganska narodija na samo so dozvolinena sine i homoseksualnost hem javera oblikija taro seksualno nemoral, nego isto agjaar ola dikhena sine ko akala bukja sar normalna! (5. Moj. 23:17, 18; 1. Car. 14:24). Ola verujnena sine kaj akala ritualija pottikninena lengere devlen te keren i phuv te del hrana. Bute Izraelconge sine privlečna o paganska nemoralna ritualija hem adaleske biringje te služinen e hovavne devlenge (w19.06 2, pas. 3; 4, pas. 7-8).

But polnovremena sluge, kote soj tane vklučime adala da so služingje ko Betel, dobingje neve zadače. Akale verna phralenge hem phenjenge šaj nane lokho so mora sine te čhinaven ple zadačaja koja so but mangena la. Ako tu sian jekh lendar, so šaj te pomožinel tuke te prilagodine tut ko neve okolnostija? Ačhov paše e Jehovaja agjaar so ka čitine i Biblija sekova dive hem hor ka razmisline baši late. Isto agjaar, ponadari da de tutar sa te šaj te propovedine o šukar haberi ko podračje e neve sobranieskoro. O Jehova na bistrela okolen so ponadari da verno služinena leske, čak ako našti kerena ki služba doborom but sar angleder. Živin ednostavno. Ma mukh o sekiracie so anela o životo ko e Satanaskoro sveto te čhinaven tut te služine e Jehovaske (Mat. 13:22). Ma šun manušen kola so na služinena e Jehovaske ili amalen hem nekas tari familija kola so šukar nameraja vakerena tuke kaj valjani te zarabotine poviše pare te šaj te ovel tut pošukar životo (1. Jov. 2:15-17). Neka ovel tut doverba ko Jehova kova so vetinela kaj ko pravo vreme ka del amen sa so valjani amenge. Ov ka pomožinel amenge ponadari da te ovel amen zorali vera, andruno mir hem o materijalna bukja kola so valjanena amenge (Evr. 4:16; 13:5, 6; w19.08 20, pas. 4; 21-22, pas. 7-8).

Dali nakhea tari nesavi phari situacija? But utešinela amen adava so džanaja kaj o Jehova haljovela sar osetinaja amen keda isi amen problemija hem keda amenge pharo. Ov džanela so šaj te kera a so na, hem džanela čak so razmislinaja hem so osetinaja (Ps. 103:14; 139:3, 4). Ako isi amen doverba ko Jehova, ov ka pomožinel amenge te ikljova ko krajo e problemencar kola so kerena amenge stres. O stres šaj te kerel te mislina kaj i situacija nikogaš nane te ovel pošukar, a adava panda poviše ka obeshrabrinel amen. Ako slučinela pe tuke nešto asavko, ma bistre kaj o Jehova ka pomožinel tuke te izdržine. Sar kerela adava? Ov pottikninela tut te vakere leske so mučinela tut hem ka odgovorinel ko tle molitve baši pomoš (Ps. 5:3; 1. Pet. 5:7). Adaleske, često molin tut e Jehovaske bašo tle problemija. Ov nane te kerel tuja lafi direktno, ama ka kerel adava preku plo Lafi, i Biblija, hem preku pli organizacija. O izveštaija so čitinea len ki Biblija šaj te den tut uteha hem nadež. Isto agjaar, tle duhovna phralja hem phenja šaj te ohrabrinen tut (Rim. 15:4; Evr. 10:24, 25; w19.06 16, pas. 7-8).

Keda isi tut progonstvo, molin tut hem „asvencar vaker e Jehovaske sa so isi tut ko vilo“. Vaker tle mangle Dadeske kola bukja kerena te dara hem te sekirine tut (Plač 2:19). Ako molinea tut ko asavko način, ka ove sa popaše e Jehovaja (Rim. 8:38, 39). Ov uverimo kaj e Devleskoro Carstvo čače ka anel o bereketija so vetingja len (4. Moj. 23:19). Ako na sian uverimo ko adava, o Satana hem okola so kontrolirinela len ka šaj but lokhe te daravkeren tut (Izr. 24:10; Evr. 2:15). Čhiv tuke cel hor te proučine o vetuvanja so kerena lafi bašo Carstvo hem o pričine soske šaj te ove sigurno kaj ka ispolninen pe. Sar ka pomožinel tuke adava? Razmislin bašo primer e phraleskoro Stenli Džons, kova so sine ko zatvor efta berš baši pli vera. So pomožingja leske te ačhovel verno? Ov vakergja: „Mli vera sine zorali adaleske so džanava sine so sa ka kerel e Devleskoro Carstvo, nikogaš na sumningjum man ko adava. Nikoj našti sine te čhivel man te otkažinav man taro Jehova“. Ako isi tut silno vera ko adava so vetingja o Devel, i dar nane te čhinavel tut te služine leske (Izr. 3:25, 26; w19.07 2, pas. 1; 3, pas. 6-7).

Soske tano but važno te pomožina e manušenge te oven e Hristoseskere učenikija? Adaleske so samo tegani šaj te oven e Devleskere amala. Osven adava, okola so džana palo e Hristoseskoro primer isi len pošukar životo panda avdive hem isi len nadež bašo večno životo ki idnina (Jovan 14:6; 17:3). Čače, o Isus dengja amenge jekh but važno zadača, ama ki akaja zadača na siem korkori. O apostol Pavle pišingja: „Amen siem e Devleskere sorabotnikija“ (1. Kor. 3:9). Kobor bari čest sikavgje o Jehova hem o Hristos e nesovršena manušenge! Isto agjaar, keda pomožinaja e manušenge te oven e Hristoseskere učenikija, čače siem but bahtale. I prvo buti so valjani te kera te šaj te pomožina e manušenge te oven učenikija tani te roda okolen so mangena te sikljoven bašo Jehova. Sikavaja kaj siem čače e Jehovaskere svedokija keda trudinaja amen te svedočina sa e manušenge so arakhaja len. Isto agjaar, sikavaja kaj siem čačutne hristijanja keda šunaja e Isuseskiri zapoved te propovedina (w19.07 14-15, pas. 3-5).

Bute manušen privlekujnena len o mudra sovetija so arakhljovena ki Biblija. Jekh phen taro Njujork koja so propovedinela e manušenge so kerena lafi ki kinesko čhib vakerela: „Trudinava man te sikavav lenge interes hem te šunav len. Ako doznajnava kaj sigende ale tari javer phuv, pučava: ’Prilagodinena tumen li ko životo akate? Arakhlen li buti? Sar ponašinena pe o manuša tumencar?‘ “ Ponekogaš akava pomožinela e phenjake te vakerel nešto tari Biblija. Ki soodvetno prilika i phen vakerela: „So mislinea, koja tani i najvažno buti te šaj šukar te nakha e javerencar? Šaj li te sikavav tuke jekh izreka tari Biblija? Ki late pišinela: ’Keda ka počminel akošibe, sar te phene phravdili brana panjea. Adaleske, angleder te ovel akošibe, cide tut‘. Mislinea li kaj akava sovet tano korisno?“ (Izr. 17:14). Asavke razgovorija šaj te pomožinen amenge te dikha kola manuša mangena te džanen nešto poviše (w19.07 23, pas. 13).

Adala so selingje pes adaleske so dobingje nevi zadača, najvažno lenge tano te haljove lengiri situacija. Šaj len ili nekas tari lengiri familija isi len problemi sastipaja. Šaj mulo lendar nekoj soj lenge paše. Isto agjaar, iako na kerena lafi bašo adava, šaj tane tažna adaleske so falinena lenge o amala taro than kote so služinena sine angleder. Valjani vreme te šaj te ikljoven ko krajo akale čuvstvoncar kola so šaj te oven but silna. Ako propovedinea lencar hem ohrabrinea len tle šukar primerea, ka pomožine lenge te prilagodinen pe. Jekh phen koja so služingja but berša ki javer phuv vakerela: „Ko than kote so angleder služinava sine, sekova dive vodinava sine bibliska kursija. A akana ki služba edvaj uspejnava te čitinav čak jekh stiho ili te sikavav nesavo videoklipi. Ama o phralja hem o phenja taro mlo nevo sobranie vikinena man te džav lencar ko lengere povtorna posete hem bibliska kursija. Adava pomožinela mange te ovel man popozitivno stavi bašo podračje. Sikliljum sar te počminav razgovor e manušencar ko akava podračje. Sa akava pomožingja mange palem te ovav bahtali“ (w19.08 22, pas. 10; 24, pas. 13-14).

Amenge da ponekogaš šaj te ovel but pharo te manga e phralen hem e phenjen, soske slično sar i Evodija hem i Sintihija, obično polokhe amenge te koncentririna amen ko lengere slabostija. Sarine grešinaja sekova dive. Ako razmislinaja samo bašo e javerengere greške, amaro mangipe sprema lende ka šudrol. Na primer, šaj ka nervirina amen ako jekh phral bistrela te pomožinel amen keda čistinaja i dvorana palo sostanok. Ako palo adava počminaja te razmislina bašo sa leskere javera greške, adava panda poviše ka nervirinel amen hem amaro mangipe sprema leste ka tiknjol. Ako arakhljovaja ki slično situacija, ka ovel šukar te razmislina baši akaja buti: o Jehova dikhela hem amare hem amare phraleskere slabostija. Ama, iako dikhela akala slabostija, ov ponadari da mangela amare phrale, a mangela amen da. Adaleske, mangaja te sikava mangipe sar o Jehova hem te koncentririna amen ko amare phralengere hem phenjengere šukar osobine. Keda taro vilo trudinaja amen te manga amare phralen hem phenjen, keraja pozoralo amaro jekhipe (Fil. 2:1, 2; w19.08 9-10, pas. 7-8).

O Jehova mangela e ponizna manušen. Samo okola so čače tane ponizna šaj te oven leskere paše amala. Tari javer strana, „e gordo manuše pendžarela le samo duraldan“. Sarine amen mangaja te kera bahtalo e Jehova hem te ova lea paše. Adaleske, isi amen šukar pričine te sikljova te ova ponizna. Okova soj tano ponizno nane gordo hem na mislinela kaj tano považno taro javera. Sprema i Biblija, jekh ponizno manuš haljovela kaj o Jehova tano but pobaro lestar. Isto agjaar, le isi le ispravno stavi sprema o javera hem haljovela kaj sekova manuš tano ko nešto pošukar lestar (Fil. 2:3, 4). Nesave manuša samo dikhjovena sar ponizna. Šaj tane ladžutne ili šaj sikavena kaj poštujnena e javeren adaleske so agjaar tane vospitime. Ama, ustvari, hor ki peste šaj tane but gorda. Porano ili pokasno, ka sikaven save tane čače ko vilo (Luka 6:45; w19.09 2, pas. 1, 3-4).

Ko „šukar haberi bašo amaro Gospodari o Isus“, tane vklučime sa o čačipa bašo kola so o Isus sikavela sine. Šunaja o šukar haberi keda živinaja sprema leste, javere lafencar keda i služba bašo Devel amenge ko prvo than, keda živinaja sprema e Devleskere pravedna merilija hem keda propovedinaja bašo e Devleskoro Carstvo (Mat. 6:33; 24:14). Isto agjaar, valjani te poddržina e Hristoseskere pomazime phralen džikote kerena i bari odgovornost so isi len te propovedinen o šukar haberi hem te pomožinen e manušenge te oven e Isuseskere učenikija (Mat. 25:31⁠-40). Len panda hari ka ovel prilika te nagradinen „e javere bakhren“ bašo mangipe so sikavgje le lenge (Jovan 10:16). Sar? Angleder te počminel i vojna Armagedon, sa o 144.000 pomazanikija više ka oven voskresnime ko nebo sar besmrtna duhovna ličnostija. Tegani ola ka oven delo tari i nebesno vojska koja so ka uništinel e Goge hem ka zaštitinel jekh „baro mnoštvo“ Jehovaskere sluge (Otk. 2:26, 27; 7:9, 10). O baro mnoštvo ka ovel but bahtalo so sine le prilika te poddržinel e Jehovaskere pomazime slugen džikote panda sine ki Phuv! (w19.09 12-13, pas. 16-18).

Soske osetinaja amen šukar džikote keraja i zadača so dengja amenge o Isus? Adaleske so isi amen o najšukar nadglednikija. Iako o Jehova tano o Najbaro Vladeteli, ov nane surovo gospodari kova so na sikavela kaj ceninela ple slugen. Ov ceninela sa adava so keraja ki služba baši leste (Evr. 6:10). O Jehova dela amen i sila koja so valjani amenge te šaj te kera i zadača so dengja la amenge (2. Kor. 4:7; Gal. 6:5). Amaro Cari o Isus vodinela amen agjaar so dengja amen sovršeno primer (Jovan 13:15). A o starešine kola so grižinena pe amenge sar pastirija trudinena pe te džan palo e Isuseskoro primer, „o baro pastiri“ (Evr. 13:20; 1. Pet. 5:2). Ola dena pestar sa te šaj te oven ljubezna, hrabra hem te keren amen pozorale džikote sikavena amen hem zaštitinena amen. Isto agjaar, isi amen o najšukar amala. Razmislin bašo akava: Isi amen i čest te sorabotina manušencar kola so živinena sprema o najuče moralna merilija, ama na mislinena kaj tane pošukar e javerendar. Amare phralja hem phenja dikhena e javeren sar pobare pestar. Ki amende dikhena sar amala, a na samo sar sorabotnikija. Ola doborom but mangena amen so tane spremna čak te den plo životo amenge (w19.09 20, pas. 1; 23, pas. 12-14).

Ko sovet so dengja le, o Pavle spomningja „e Jehovaskoro dive“ (1. Sol. 5:1-6). Ko akala stihija, adava „dive“ tano o periodi kova so ka počminel e napadea upro „Baro Vavilon“, o svetsko carstvo e hovavne religijakoro, hem ka završinel e vojnaja Armagedon (Otk. 16:14, 16; 17:5). Taro e Pavleskoro sovet dikhaja so valjani te kera te šaj te spremina amen bašo „e Jehovaskoro dive“. Na valjani te „sova sar o javera“. Valjani „te ova džangavde“ te šaj te ačhova neutralna hem te na mešina amen ki politika. Ako ko nesavo način mešinaja amen ki politika, šaj te ova „delo taro sveto“ (Jovan 15:19). Amen džanaja kaj samo e Devleskoro Carstvo šaj te anel mir ko sveto. Isto agjaar, mangaja te „džangava“ e javeren da. Ola valjani te džanen so prorokujngja i Biblija bašo adava so ka slučinel pe ko sveto. Otkeda ka počminel i bari nevolja, ka ovel but kasno e manušenge te počminen te služinen e Jehovaske. Adaleske but tano važno te propovedina avdive! (w19.10 8, pas. 3; 9, pas. 5-6).

Keda sine završimo o svitok, e Eremija mora sine te ovel le doverba ko plo amal o Varuh kaj ka vakerel e narodoske leskere lafija so dobingja len taro Devel (Erem. 36:5, 6). Iako sine opasno, o Varuh hrabro kergja akaja zadača. Najverojatno o Eremija sine but bahtalo keda o Varuh gelo ko dvoro e hrameskoro hem čitingja o svitok anglo narodo (Erem. 36:8-10). O knezija tari Juda šungje bašo adava so kergja o Varuh hem adaleske vikingje le te čitinel lenge o svitok (Erem. 36:14, 15). Ola odlučingje te vakeren e careske, e Joakimeske, bašo adava so vakergja o Eremija. O cari o Joakim doborom but holjangja keda šungja o lafija so vakergja len o Eremija so čak thargja o svitok hem naredingja te phanden e Eremija hem e Varuhe. Ama o Eremija lelja javer svitok, dengja le e Varuheske hem vakergja leske palem te pišinel e Jehovaskoro haberi. O Varuh pišingja „sa adala lafija“ kola so sine ko prvo svitok so thargja le o cari o Joakim (Erem. 36:26⁠-28, 32; w19.11 3-4, pas. 4-6).

O Jehova šaj te ovel sa so valjani te šaj te ispolninel pli namera. Na primer, ov tano učiteli, Dad kova so utešinela hem propovedniko (Isa. 48:17; 2. Kor. 7:6; Gal. 3:8). Akala tane samo nesave taro uloge so isi e Jehova. Sepak, ov but puti koristinela manušen te šaj te ispolninel pli namera (Mat. 24:14; 28:19, 20; 2. Kor. 1:3, 4). Isto agjaar, o Jehova šaj sekole jekheske amendar te del mudrost hem sila te ova sa so valjani te šaj te kerel pe leskiri volja. Sa akava tano povrzimo e Jehovaskere anavea, sar so objasninena nesave bibliska izučuvačija. Sarine mangaja te ova korisna e Jehovaske, ama nesave amendar šaj te sumninen pe dali o Jehova čače mangela te koristinel len. Soske? Adaleske so mislinena kaj našti te keren doborom kobor so mangena. Ola mislinena kaj ograničinena len o berša, o okolnostija ili o sposobnostija. Tari javer strana, nesave šaj mislinena kaj kerena dovolno hem kaj nane potreba te keren poviše (w19.10 20, pas. 1-2).

O materijalizam šaj te lel amaro vnimanie taro duhovna bukja hem te kerel te na održina amaro štiti e verakoro. O apostol Pavle vakergja: „Nijekh vojniko nane zafatimo te zarabotinel pare, soske mangela te kerel i volja adaleskiri so lelja le te ovel vojniko“ (2. Tim. 2:4). Ustvari, e rimsko vojnikonge sine zabranimo te keren bilo savi javer buti. Sar šukar vojnikija, amen na mukhaja ništo te lel amaro vnimanie tari amari glavno cel — te oven amendar zadovolna amare zapovednikija, o Jehova hem o Hristos. Amenge tano adava poskapoceno taro sa so šaj te nudinel amenge e Satanaskoro sveto. Adaleske trudinaja amen te ovel amen dovolno vreme hem sila te šaj te služina e Jehovaske, hem te održina ki šukar sostojba amaro štiti e verakoro hem amari duhovno voeno oprema. Amen valjani sekogaš te ova džangavde hem spremna! Soske? O apostol Pavle predupredingja kaj „okola so mangena te barvaljoven“ ka oven cidime tari vera (1. Tim. 6:9, 10; w19.11 17-18, pas. 12, 14-15).

I objava „mir hem sigurnost“ ka slučinel pe angleder „e Jehovaskoro dive“ (1. Sol. 5:1⁠-6). Ko 1. Solunjanite 5:2, e lafencar „e Jehovaskoro dive“ mislinela pe ki „bari nevolja“ (Otk. 7:14). Kotar ka džana keda ka počminel adaja nevolja? I Biblija vakerela kaj o politička vodačija ka objavinen: „Mir hem sigurnost!“ Adava ka ovel o znako kaj ka počminel i bari nevolja. Dali o verska vodačija ka učestvujnen ko adava? Šaj. Sar hem te ovel, sigurna siem kaj i objava ka ovel panda jekh hovajbe kova so avela taro demonija. Ama, akava hovajbe ka ovel posebno opasno soske ka kerel o manuša te mislinen kaj tane sigurna baš angleder te počminel i najbari nevolja ki manušikani istorija. Ustvari, tegani iznenadeno ka oven uništime isto sar so astarena o dukha jekhe khamne romnja. So ka ovel e Jehovaskere verna slugencar? Iako e Jehovaskoro dive ka počminel iznenadeno, ola ka oven spremna (w19.09 9, pas. 7-8).

Keda anea odluke, čhiv tuke konkretna celija. Ako isi tut konkretna celija ka ovel tuke polokho te ispolnine len. Na primer, šaj ka odlučine počesto te čitine i Biblija. Ama, ako na kerea tuke konkretno raspored, šaj nane te ispolnine adaja cel. Ili, o starešine ko jekh sobranie šaj ka odlučinen počesto te keren pastirska posete ko phralja hem phenja, ama iako nakhlja nesavo vreme ola panda na počmingje te keren adava. Te šaj te uspejnen ko adava, ola šaj te pučen pe pučiba sar akala: „Dali razmislingjem kole phralenge hem phenjenge posebno valjanela pastirsko poseta? Dali razmislingjem keda točno te posetina len?“ Isto agjaar, ov realno. Nikas amendar nane le vreme, sredstvija hem sila te kerel sa adava so bi mangela te kerel. Adaleske ov realno hem razumno. Keda ka ovel potrebno, šaj ka valjani te menine nesavi odluka baši koja so ka haljove kaj našti te ispolnine la (w19.11 29, pas. 11-12).

Ko proroštvo taro Isaija 65:21-23 pišinela savo ka ovel o životo ki Phuv ko vreme so avela. Nesave manuša mislinena kaj ko raj nane te kerel pe buti nego samo ka odmorinel pe. Ama, i Biblija sikavela kaj ko adava vreme e Devleskere sluge ka keren buti koja so ka ovel korisno hem kolate so ka uživinen. Keda ka završinen adala berša, šaj te ova sigurna kaj o manuša „poviše nane te oven robija e grevoskere hem e meribaskere hem ka dobinen i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21). O Jehova kergja e Izraelcon te ovel len vreme baši buti hem bašo odmor. O isto ka kerel ple slugenge ko milja berša kolende so ka vladinel o Isus. Ko nevo sveto sigurno ka ovel amen vreme hem bašo duhovna aktivnostija soske tegani, isto sar akana, amaro bahtalipe ka zavisinel taro amaro amalipe e Jehovaja. Džikote trajnena o milja berša kote so ka vladinel o Hristos, ka oven amen but pričine te ova bahtale soske ka služina verno e Jehovaske hem ka ovel amen buti kolate so ka uživina (w19.12 12, pas. 15; 13, pas. 17-18).

O hebrejsko lafi soj prevedimo sar „sadin“ šaj isto agjaar te značinel „te sikave agjaar so često ka povtorine“. Te šaj te keren adava, o roditelija valjani redovno te nakhaven vreme ple čhavencar. Ponekogaš ola šaj razočarinena pe soske mora poviše puti te povtorinen e čhavenge o ista bukja. Ama, o roditelija šaj te dikhen ko akava sar prilika te pomožinen e čhavenge te haljoven e Devleskoro Lafi hem te živinen sprema adava so sikljovena lestar. Adaleske, šukar pendžaren tumare čhaven. Ko 127 Psalm, o čhave tane sporedime strelencar (Ps. 127:4). Isto sar o strele so šaj te razlikujnen pe taro adava kobor tane bare hem taro so tane kerde, agjaar o čhave da razlikujnena pe maškar peste. Adaleske o roditelija valjani te odlučinen sar ka sikaven sekole jekhe taro ple čhave. Jekh bračno pari taro amaro vreme so živinela ko Izrael, kova so uspešno vospitingja ple duje čhaven te služinen e Jehovaske, vakerena so pomožingja lenge ko adava: „Proučinaja sine i Biblija sekole čhavea posebno“. Džangjola pe, sekova jekh poglavari ka odlučinel dali šaj hem dali tano potrebno te proučinel pe ko asavko način (w19.12 26, pas. 18-20).

Keda nakhaja taro pharo periodi but siem blagodarna so o javera pomožinena amenge ko praktična načinija. O Rajan, koleskoro dad mulo ki jekh nesrekja, vakerela: „Keda doživinea nevolje, čak o najobična bukja so kerena pe sekova dive dikhjona tuke sar but baro tovari. Tegani but značinela keda nekoj ka kerel tuke nesavi šukar buti, čak ako tani but tikni“. Nikogaš ma bistre kaj šaj but te pomožine e javerenge, čak ako kerea lenge tikne bukja. Ko prvo veko, o učeniko Marko sine but zafatimo ki služba bašo Devel. Sepak, ov arakhlja vreme te ohrabrinel e apostol Pavle, hem o Pavle džanela sine kaj šaj te rodel lestar pomoš. A sar tano avdive? I Andžela, kolakiri baba sine mudardi, but ceningja i pomoš hem i uteha so dobingja e javerendar. Oj vakerela: „But tano lokho te rode pomoš nekastar so čače mangela te pomožinel. Asavko amal tano spremno te pomožinel tuke sekogaš, hem ni hari na mislinela pe te kerel sa so valjani“. Šukar tano te puča amen: „Sar dikhena o phralja hem o phenja ki mande? Dali džanena kaj sium spremno te pomožinav lenge ko praktična načinija?“ (w20.01 11-12, pas. 14-16).

Sar šaj jekh pomazimo hristijani te na ovel dostojno te lel taro simbolija? Ov nane te ovel dostojno te hal taro maro hem te piel tari mol ako na živinela sprema e Jehovaskere pravedna merilija (Evr. 6:4⁠-6; 10:26⁠-29). O pomazanikija džanena kaj mora te ačhoven verna e Jehovaske ako mangena te dobinen „i nagrada taro Devel, koja soj životo ko nebo preku o Hristos Isus“ (Fil. 3:13⁠-16). E Jehovaskoro sveti duh pomožinela leskere slugenge te oven ponizna, a na gorda (Ef. 4:1⁠-3; Kol. 3:10, 12). Adaleske, o pomazime hristijanja na mislinena kaj tane pošukar taro javera. Ola džanena kaj adava soj tane pomazime na značinela kaj avtomatski o Jehova lenge dela poviše sveti duh nego e javere ple slugenge. O pomazanikija na mislinena kaj pohor haljovena o biblisko čačipe taro sa o javera. Osven adava, ko nisavo slučaj nane te vakeren nekaske kaj ov da tano pomazimo hem kaj valjani ov da te počminel te lel taro simbolija. Namesto adava, ola ponizno priznajnena kaj samo o Jehova tano adava so vikinela nekas te živinel ko nebo (w20.01 27-28, pas. 4-5).

O Jehova mangela te ova lea paše hem redovno te molina amen leske. Ov pottikninela amen te istrajna ki molitva, hem sekogaš tano spremno te šunel amen (Rim. 12:12). O Devel nikogaš nane previše zafatimo te šaj te šunel amen, hem nikogaš na umorinela pe. A amen šunaja le keda čitinaja leskoro Lafi, i Biblija, hem o publikacie so pomožinena amenge te haljova la. Isto agjaar, šunaja le keda šukar šunaja ko sostanokija. I redovno komunikacija e Jehovaja ka pomožinel amenge te ačhova lea paše. O Jehova mangela te vakera leske sa adava so isi amen ko vilo (Ps. 62:8). Šukar tano te puča amen: „Dali ko mle molitve samo mehanički vakerava sa jekh ista lafija ili lafija so šungjum len javerestar? Ili, trudinava man te molinav man e Jehovaske mle lafencar hem iskreno taro vilo?“ Tu sigurno but mangea e Jehova, hem mangea te ove lea paše. Adaleske mora redovno te kere lea lafi. Vaker leske tle najiskrena čuvstvija. Vaker leske so kerela tut bahtalo hem so kerela tut tažno. Ov sigurno kaj sekogaš šaj te rode lestar pomoš (w20.02 9, pas. 4-5).

O Jehova dengja e starešinenge važno odgovornost te grižinen pe bašo leskoro narodo. O starešine šaj but te sikljoven taro način sar o Neemija postapinela sine e Jehovaskere slugencar. Sar upraviteli ki Juda, e Neemija sine le baro avtoriteti (Neem. 1:11; 2:7, 8; 5:14). Zamislin tuke nesave taro problemija kolencar so soočingja pe o Neemija. Ov doznajngja kaj o Evreija koristingje o hrami bašo bukja kolencar so sikavgje kaj na ceninena o čačutno obožavibe hem na poddržingje e leviten agjaar sar so rodela sine o Zakoni. O Evreija isto agjaar phagle o zakoni adalea so na ikerena sine i sabota, a nesave murša lena peske sine romnjen taro javera narodija. Sar postapingja o upraviteli o Neemija ki akaja phari situacija? (Neem. 13:4⁠-30). O Neemija na koristingja plo avtoriteti te čhivel silaja e narodo te prifatinel leskere merilija. Namesto adava, ov rodingja vodstvo taro Jehova agjaar so taro vilo molingja pe leske hem sikavela sine e narodo bašo e Jehovaskoro zakoni (Neem. 1:4-10; 13:1⁠-3). Osven adava, o Neemija ponizno kerela sine buti zaedno ple phralencar agjaar so pomožingja lenge palem te gradinen o zidija taro Erusalim (Neem. 4:15; w19.09 16, pas. 9-10).