Maj

O baro bokhalipe so sine ki celo phuv pogodingja isto agjaar e hristijanen taro prvo veko da. O poglavarija sigurno sekiringje pe sar ka grižinen pe baši pumari familija. A sar osetingje pe o terne kola so planiringje poviše te džan ki služba? Dali mislingje peske kaj mora te otkažinen pe tari pumari cel? Ola prilagodingje pe sprema ple okolnostija. Ponadari da propovedinena sine kobor so šaj hem delinena sine sa so sine len e javere phralencar hem phenjencar tari Judeja (Apo. 11:29, 30). Okola so dobingje materijalno pomoš osetingje e Jehovaskiri poddrška (Mat. 6:31-33). Sigurno osetingje pe paše okolencar so pomožingje lenge. Ama okola da so dengje pare ili pomožingje ko jekh javer način osetingje i radost so avela taro dejbe (Apo. 20:35; w23.04 16, pas. 12-13).

Ponekogaš o Jehova koristinela e manušen so na služinena leske te šaj te odgovorinel ko molitve ple slugengere. Na primer, ov kergja o cari o Artakserks te mukhel e Neemija te iranel pe ko Erusalim te šaj te pomožinel palem te gradinel pe i diz (Neem. 2:3-6). Avdive da o Jehova šaj te pottikninel čak okolen so na služinena leske te pomožinen amen. Najčesto o Jehova na odgovorinela ko amare molitve ko jekh posebno način. Ama o odgovorija so dobinaja len tane baš adala so valjani amenge te šaj te ačhova verna amare nebesno Dadeske. Adaleske šukar primetin sar o Jehova odgovorinela ko tle molitve. Ponekogaš odvojn tuke vreme te razmisline bašo adava sar o Jehova odgovorinela ko tle molitve (Ps. 66:19, 20). Mora te sikava vera na samo agjaar so ka molina amen, nego hem agjaar so ka prifatina e Jehovaskoro odgovor bizi razlika sar ka dobina le (Evr. 11:6; w23.05 11, pas. 13; 12, pas. 15-16).

Keda dengjem zavet e Jehovaske, dengjem leske lafi kaj ka služina leske hem kaj ka kera leskiri volja. Amen mora te živina sprema akava zavet. Adava tovar nane doborom pharo so našti te phirava le. Soske šaj te vakera adava? Adaleske so o Jehova stvoringja amen te kera leskiri volja (Otk. 4:11). O Jehova stvoringja amen duhovna potrebencar hem sprema plo liko. Adaleske šaj te ova paše lea, hem te ova radosna džikote keraja leskiri volja. Isto agjaar, keda keraja e Devleskiri volja hem ovaja sa poviše sar leskoro Čhavo, tegani ka ovel amen nevi sila (Mat. 11:28-30). Adaleske ponadari da bajrar tlo mangipe sprema o Jehova. Šaj te kere adava agjaar so ka razmisline bašo sa o šukar bukja so kergja len tuke hem bašo blagoslovija so ka dobine len ki idnina. Kobor poviše ka bajrol tlo mangipe sprema o Devel, doborom polokho ka ovel tuke te šune le (1. Jov. 5:3). O Isus uspešno kergja e Devleskiri volja adaleske so molingja e Jehova baši pomoš hem mislingja ki pli nagrada (Evr. 5:7; 12:2). Isto sar o Isus, molin e Jehova baši sila hem ponadari da neka ovel tut ki godi i nadež bašo večno životo (w23.08 27-28, pas. 4-5).

Sarine amen ceninaja e manušen soj tane strpliva. Na primer, poštujnaja okolen so šaj te adžikeren nešto bizo te nervirinen pe. Ceninaja keda o javera tane strpliva amencar keda grešinaja. Isto agjaar blagodarna siem okoleske so proučingja amencar i Biblija adaleske so sine strplivo amencar džikote mučingjem amen te sikljova, te prifatina ili te primenina o bibliska sikljojba. A soj najvažno, blagodarna siem e Jehovaske adaleske soj tano strplivo amencar. Iako ceninaja e javerengiri strplivost, amenge lično šaj te ovel pharo te ova strpliva. Na primer, šaj te ovel amenge pharo te ačhova smirime keda isi gužva ko soobrakjaj, posebno ako kasninaja. Ili šaj sigate te holjana ako nekoj nervirinela amen. A ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te adžikera o nevo sveto so vetingja le o Jehova. Ko sa akala situacie valjani amenge poviše strplivost (w23.08 20, pas. 1-2).

O Jehova vakergja e Gedeoneske te bičhalel skoro sa ple vojnikon khere. Ov šaj sine te mislinel peske: „Dali akaja promena čače sine potrebno? Sar ka uspejna?“ Bizi razlika so mislingja o Gedeon ov sine poslušno. O starešine avdive džana palo e Gedeoneskoro primer adalea so prilagodinena pe keda isi promene ko upatstvija (Evr. 13:17). O Gedeon ačhilo poslušno e Jehovaske iako darala sine hem leskiri zadača sine opasno (Sud. 9:17). Otkeda o Jehova nekobor puti sikavgja leske kaj ka ovel lea, o Gedeon sine celosno uverimo kaj o Devel ka pomožinel leske te zaštitinel leskere narodo. O starešine so živinena ko thana kote so amare aktivnostija tane zabranime džana palo e Gedeoneskoro primer. Ola hrabro predvodinena ko sostanokija hem ki služba iako tane svesna kaj šaj te oven phanle, te ovel len problemija e policijaja, te našaven pumari buti ili te oven marde. Ki bari nevolja e starešinenge ka valjanel hrabrost te šunen o upatstvija so ka dobinen len bizi razlika kobor ka ovel opasno adava (w23.06 5-6, pas. 12-13).

O Jehova mukhlja te ovel pišimo o izveštaj e prvosveštenikoskoro e Jodajeskoro ki Biblija te šaj te sikljova lestar (Rim. 15:4). Keda o Jodaj mulo, sine leske sikavdi posebno čest adalea so sine parumo „ki diz e Davideskiri uzo carija, soske kergja šukaripe ko Izrael, šukar služingja e čačutne Devleske hem leskere khereske“ (2. Let. 24:15, 16). O izveštaj bašo Jodaj šaj te pomožinel sarinenge amenge ponadari da te ovel amen dar taro Devel. O starešine šaj te džan palo primer e Jodajeskoro agjaar so sekogaš ka roden načinija sar te zaštitinen o sobranie (Apo. 20:28). O pophure šaj te sikljoven taro Jodaj kaj ako darana taro Jehova hem ačhovena leske verna tegani ov šaj te koristinel len te šaj te ispolninel pli namera. O terne šaj te primetinen sar o Jehova ponašingja pe e Jodajea hem te džan palo leskoro primer agjaar so ka poštujnen e pophure phralen hem phenjen posebno okolen so služinena više but berša e Jehovaske (Izr. 16:31). Adaleske ponadari da te poddržina okolen so predvodinena agjaar so ka ova lenge poslušna (Evr. 13:17; w23.06 17-18, pas. 14-15).

Ko sostanokija, ov obzirno keda odlučinea kobor puti ka mange te komentirine. Ako but puti vazdaja amaro vas, šaj te kera pritisok e phraleske so vodinela te del amen poviše puti te komentirina iako e javeren panda na sine len prilika te komentirinen. Adava šaj te obeshrabrinel e javeren hem te na mangen više te vazden pumaro vas (Prop. 3:7). Keda ko sostanok but objavitelija vazdena pumaro vas, šaj nane te ovel amen prilika te komentirina kobor amen so mangaja. Ponekogaš, o phral so vodinela našti te del amen te komentirina sekova puti keda ka vazda amaro vas. Adava šaj te razočarinel amen ama keda ka slučinel pe asavko nešto ma le adava upri tute (Prop. 7:9). Ako našti te komentirine kobor so tu mangea, tegani soske na šunea vnimatelno sar o javera komentirinena hem palo sostanok te pofaline len? Ako pofalinea e phralen, adava tano isto doborom ohrabruvačko sar te phene komentiringjan (w23.04 23-24, pas. 14-16).

Proučin e Devleskoro Lafi hem hor razmislin bašo adava. Jekh kaš so isi le hor korenja tano cvrsto hem našti lokheste te perel. Slično, ako isi amen silno vera koja so temelinela pe ko e Devleskoro Lafi tegani amen da ka šaj te ačhova cvrsta. Sar bajrola o kaš ov mukhela sa pohor korenja. Keda proučinaja i Biblija hem hor razmislinaja baši late, tegani bajraraja amari vera hem sa poviše siem uverime kaj adava so vakerela o Devel tano najšukar (Kol. 2:6, 7). Razmislin bašo adava sar o Jehova vodingja, sovetingja hem zaštitingja ple slugen taro purano vreme. Na primer, ki jekh vizija o Ezekiel vnimatelno dikhela sine džikote jekh angeli precizno merinela sine o hrami. Akaja vizija ohrabringja e Ezekiele hem dela amen praktična pouke bašo adava sar te ikera amen ko e Jehovaskere merilija te šaj te obožavina le ko čisto način (Ezek. 40:1-4; 43:10-12). Amen isto ka ovel amen korist ako odvojnaja amenge vreme te proučina hem te razmislina bašo hor bukja taro e Devleskoro Lafi. Amen šaj te ovel amen odlučno vilo hem celosno te ovel amen doverba ko Jehova (Ps. 112:7; w23.07 18, pas. 15-16).

I Biblija tani pherdi šukar primerencar kolendar so o terne phralja šaj te sikljoven. Akala murša taro purano vreme mangle e Devle hem kerena sine različna zadače džikote grižinena pe sine leskere narodoske. Isto agjaar, šaj te arakhe šukar primerija ki tli familija hem ko sobranie (Evr. 13:7). A isto šaj but te sikljove taro sovršeno primer e Isus Hristoseskoro (1. Pet. 2:21). Džikote proučinea akala primerija, razmislin bašo lengere šuže osobine (Evr. 12:1, 2). Palo adava odlučin ko kola načinija šaj te dža palo lengoro primer. Jekh manuš kole so isi le sposobnost te proceninel o bukja, šukar razmislinela angleder te kerel nešto. Adaleske, de tutar sa te razvine hem te na našave akaja sposobnost. Počmin agjaar so ka sikljove o bibliska načelija hem palo adava razmislin soske ola tane tle šukaripaske. Palo adava, koristin akala načelija te šaj te ane odluke kola so ka radujnkeren e Jehova (Ps. 119:9). Adava but ka pomožinel tuke te ove zrelo hristijani (Izr. 2:11, 12; Evr. 5:14; w23.12 24-25, pas. 4-5).

O roditelija šaj te sikaven pumare čhaven bašo adava sar te odgovorinen ko ljubezno način keda braninena pumare veruvanja (Jak. 3:13). Na primer, nesave roditelija ki Familijarno rat vežbinena sar šaj o čhave te keren adava. Ola zaedno razgledinena teme baši kolende so šaj te pučen len ki škola. Kerena lafi hem vežbinena sar te odgovorinen ko nesavo pučibe hem sikavena pumare čhaven sar šaj te keren lafi ko jekh smireno hem ljubezno način. Asavke vežbe šaj te pomožinen e ternenge te uverinen korkori pes hem te objasninen e javerenge kola šukar pričine isi len bašo adava ko so verujnena. Ki rubrika „O terne pučena“ so arakhljovela ki jw.org isi hem rabotna listija bašo tinejdžerija. Ola tane kerde te šaj te pomožinen e ternenge te keren pozorali pumari vera hem te spreminen odgovorija ple lafencar. Adava so sar familija ka proučina akaja rubrika, ka pomožinel amenge te branina amari vera ko jekh smirimo hem ljubezno način (w23.09 17, pas. 10; 18, pas. 15-16).

Dali nekogaš čhivgjan tuke duhovno cel ama sine tuke pharo te ispolnine la? Ako oja, na slučingja pe samo tuke adava. Na primer, o Filip čhivgja peske cel te molinel pe poredovno hem pošukar ama sine leske pharo te odvojnel vreme bašo adava. I Erika čhivgja peske cel te resel ko vreme ko sostanokija baši služba, sepak skoro sekova sostanok ponadari da kasninela sine. Ako isi tut nesavi cel koja so panda na ispolningjan la, molinaja tut ma obeshrabrin tut. Te šaj te ispolninen pe čak tikne celija obično valjani vreme hem but trudo. Adava so ponadari da kerea buti ki tli cel sikavela kaj tuke but važno tlo amalipe e Jehovaja hem kaj mangea te de leske tlo najšukar. O Jehova but ceninela tlo trudo. Džangjola pe, ov na očekujnela tutar nešto so našti te kere (Ps. 103:14; Mih. 6:8). Adaleske, keda čhivea tuke nesavi cel razmislin dali tle okolnostija ka dozvolinen tuke te ispolnine la (w23.05 26, pas. 1-2).

O hrabra manuša šaj te daran, ama ola na dozvolinena adaja dar te čhinavel len te keren adava soj ispravno. Iako o Daniel sine terno ov sine but hrabro. Ov proučinela sine adava so pišingje o prorokija, maškar kolende soj hem o proroštvo taro Eremija. Taro adava so proučingja, o Daniel pokasno halilo kaj panda hari o Evreija so sine beršencar ko Vavilon ka oven oslobodime taro ropstvo (Dan. 9:2). Adava so dikhlja sar ispolninena pe o proroštvija, sigurno bajrargja e Danieleskiri doverba ko Jehova. A okolen so isi len bari doverba ko Devel šaj te sikaven bari hrabrost. (Sporedin Rimjanja 8:32, 37-39.) A soj najvažno, o Daniel but puti molinela pe sine ple nebesno Dadeske (Dan. 6:10). Ov priznajnela sine leske ple grevija hem vakerela leske sine sar osetinela pe. A isto agjaar, rodela lestar sine pomoš (Dan. 9:4, 5, 19). O Daniel da sine manuš sar amende, ov da na bijandilo hrabro nego razvingja akaja osobina soske proučingja, molingja pe hem sine le doverba ko Jehova (w23.08 3, pas. 4; 4, pas. 7).

Keda siem poslušna e vlastenge, adava tano bašo amaro šukaripe hem e javerengoro. Soske vakeraja agjaar? Sar prvo nane te ova kaznime ako šunaja o zakoni (Rim. 13:1, 4). Keda siem poslušna e vlastenge, pomožinaja e javerenge šukar te dikhen ko e Jehovaskere svedokija. Na primer, angleder but berša ki Nigerija džikote ikerela pe sine sostanok, ki dvorana khuvgje vojnikija te roden buntovnikija kola so na mangena sine te platinen danok. Ama o oficeri vakergja e vojnikonge te džan peske adathar, soske e Jehovaskere svedokija sekogaš platinena danok. Sekogaš keda sian poslušno e zakoneske pomožinea te ikerel pe čisto o anav e Jehovaskere svedokongoro hem jekh dive adava šaj te zaštitinel te phralen hem te phenjen (w23.10 9, pas. 13).

Nesave sluge e Jehovaskere but berša više adžikerena te avel o krajo akale svetoskoro. Sar manuša šaj te mislina amenge kaj adaleske so o krajo akale svetoskoro panda na alo o Jehova kasninela. Ama ov džanela sar osetinena pe leskere sluge, adaleske ov uveringja e proroko e Avakume: „I vizija ka ispolninel pe ko plo vreme hem sigjarela sprema o krajo hem nane te hovavel. Čak hem te dikhjol sar te phene kasninela, adžiker la soske sigurno ka ispolninel pe hem nane te kasninel“ (Avak. 2:3). Dali o Devel vakergja akala lafija te šaj te pomožinel samo e Avakumeske, ili akala lafija važinena amenge da avdive? O Jehova vodingja e apostol Pavle te primeninel adala lafija upro hristijanja kola so edvaj adžikerena o nevo sveto (Evr. 10:37). Znači šaj te ova sigurna kaj čak ako mislinaja kaj e Devleskoro vetuvanje kasninela ov sigurno ka ispolninel pe, nane te kasninel! (w23.04 30, pas. 16).

O Izraelcija otfrlingje o jasno dokaz kaj o Jehova koristinela e Mojsee sar plo pretstavniko (4. Moj. 14:10, 11). Ola celo vreme odbinena sine te prifatinen i uloga e Mojseeskiri. Adaleske, o Jehova na mukhlja e Izraelcon te khuven ki Vetimi phuv (4. Moj. 14:30). Sepak, nesave Izraelcija džana sine palo vodstvo e Jehovaskoro. Na primer, o Jehova vakergja: „O Halev... šungja man ko sa“ (4. Moj. 14:24). O Devel blagoslovingja e Haleve, pa čak mukhlja le te birinel kaj ka živinel ki Vetimi phuv (Is. Nav. 14:12-14). Okola da Izraelcija kolenge so sine dozvolimo te khuven ki Vetimi phuv, dengje šukar primer adalea so gele palo e Jehovaskoro vodstvo. Keda o Isus Navin sine birimo sar vodači e Izraelcongoro ko e Mojseeskoro than, ola hor poštujngje le dži ko krajo taro pumaro životo (Is. Nav. 4:14). Adaleske o Jehova blagoslovingja len hem dengja len i phuv so vetingja lenge (Is. Nav. 21:43, 44; w24.02 21, pas. 6-7).

Keda o doktori proverinela amaro pulsi, ov šaj te doznajnel kobor silno khuvela amaro srce. Slično, amen šaj te doznajna kobor silno tano amaro mangipe sprema o Devel agjaar so ka proverina kobor silno tano amaro mangipe sprema amare phralja. Ako primetinaja kaj amaro mangipe sprema o phralja slabongja, adava šaj te ovel znako kaj amaro mangipe sprema o Devel isto agjaar slabongja. Ama keda sekogaš sikavaja mangipe amare phralenge adava tano znako kaj amaro mangipe sprema o Devel tano silno. Ako amaro mangipe sprema o phralja hem o phenja počminela te slabonel, adava tano seriozno problemi. Soske? Adaleske so adava sikavela kaj amari duhovnost tani ki opasnost. O apostol Jovan jasno vakergja: „Koj na mangela pe phrale, kaste so dikhela, našti te mangel e Devle, kaste so na dikhela“ (1. Jov. 4:20). Koja tani i pouka amenge? O Jehova ka ovel zadovolno amendar samo ako mangaja amen jekh jekhea (1. Jov. 4:7-9, 11; w23.11 8, pas. 3; 9, pas. 5-6).

Keda o Joas sine terno, ov angja mudro odluka. Adaleske so na sine le dad, ov šungja o vodstvo e Jodajeskoro kova so sine prvosvešteniko hem verno sluga e Jehovaskoro. O Jodaj arakhlja le sar plo čhavo. Adaleske o Joas odlučingja te služinel e Jehovaske hem te pomožinel e narodoske te kerel o isto. Ov čak organiziringja te popravinel pe e Jehovaskoro hrami (2. Let. 24:1, 2, 4, 13, 14). Ako tle roditelija, ili nekoj javer, vospitinena tut te mange e Jehova hem te živine sprema leskere merilija, tegani dobingjan jekh but skapoceno poklon (Izr. 2:1, 10-12). Tle roditelija šaj ko različna načinija te sikaven tut bašo Jehova. Ola ka radujnen pe ako šunea o bibliska sovetija so dena tut. A soj najvažno, adalea ka radujnkere e Devle hem tlo amalipe lea ka ovel pozoralo (Izr. 22:6; 23:15, 24). Akala tane šukar pričine te dža palo primer so dengja amen o Joas keda sine terno (w23.09 8-9, pas. 3-5).

O Jehova vetinela amenge kaj ka šunel amare molitve. Amaro Devel mangela amen soske verno služinaja leske hem ov sekogaš ka šunel amare molitve (Ps. 10:17; 37:28). Ama akava na značinela kaj ov ka del amen sa so rodaja lestar. Bašo nesave bukja so rodaja lestar šaj ka valjani te adžikera dži ko nevo sveto. Keda šunela amare molitve, o Jehova lela ko predvid pli namera (Isa. 55:8, 9). Jekh delo tari leskiri namera tani i phuv te ovel pherdi manušencar kola so radosno ka služinen leske sar Vladeteli. Ama o Satana vakerela kaj e manušenge ka ovel pošukar ako ola korkori vladinena (1. Moj. 3:1-5). Te šaj te dokažinel kaj adava so vakerela o Satana tano hovajbe, o Jehova dozvolingja e manušenge te vladinen. Ama amen šaj jasno te dikha kaj o manušikano vladibe angja but taro problemija so isi amen avdive (Prop. 8:9). Svesna siem kaj o Jehova nane odma te cidel sa akala problemija (w23.11 21, pas. 4-5).

O Jehova vetingja kaj preku o Avraam „but narodija“ ka oven blagoslovime. Ama nakhle but berša, e Avraame sine le 100 berš, e Sara 90 berš, a o čhavo so sine lenge vetimo panda na dobingje le. Ola šaj sine te mislinen kaj našti te ovel len čhave adaleske soj tane but phure. Akava sine baro ispit e Avraameske. Sepak, baši leske čitinaja: „Sine le nadež kaj ka ovel dad bute narodonge hem adaleske sine le vera“ (Rim. 4:18, 19). Ko krajo, leskiri nadež ispolningja pe. Bijandilo leske o Isak — o čhavo kole so but vreme adžikergja (Rim. 4:20-22). Šaj te ovel amen e Devleskoro odobruvanje hem te ova leskere pravedna amala, isto sar so sine o Avraam. Adava istakningja o Pavle keda pišingja: „O lafija ’ov dikhela le sine sar pravedno‘, na sine pišime samo baši leste [o Avraam], nego sine pišime hem amenge da. Adaleske so verujnaja ko Devel, kova so voskresningja taro mule e Isuse, amare Gospodare“ (Rim. 4:23, 24). Isto sar o Avraam, valjani te ovel amen vera ko Jehova, te postapina šukar hem te ovel amen nadež (w23.12 7, pas. 16-17).

Keda isi tut nesavo problemi kolestar so daraja, ma bistre kaj o Jehova na samo soj svesno bašo adava problemi, nego ov isto agjaar džanela sar osetinea tut. Na primer, o Jehova na samo so dikhlja kaj o Izraelcija sine mučime ko Egipet, nego ov isto agjaar dikhlja „lengere dukha“ (2. Moj. 3:7). Ponekogaš nesavo problemi doborom but daravela amen so našti te dikha sar o Jehova pomožinela amen. Tegani, so šaj te kere? Molin le te pomožinel tuke te dikhe sar poddržinela tut (2. Car. 6:15-17). Palo adava razmislin: Dali ko sostanok zajakningja tut nesavo govor ili komentari? Dali nesavi publikacija, videoklipi ili nesavi taro amare gilja ohrabringja tut? Dali nekoj vakergja tuke nesavi misla ili čitingja tuke stiho kolea so utešingja tut? Lokhe šaj te mislina amenge kaj o mangipe e phralengoro hem i duhovno hrana tano nešto normalno so valjani te dobina. Ama ma te bistra ola tane bare poklonija taro Jehova (Isa. 65:13; Mar. 10:29, 30). Ola tane dokaz kaj ov grižinela pe amenge (Isa. 49:14-16). Isto agjaar, ola tane dokaz kaj o Jehova zaslužinela tli doverba (w24.01 4-5, pas. 9-10).

Kratko angleder te iranel pe ko nebo, o Isus potsetingja ple učenikon baši zadača so dengja len, te svedočinen bašo leskoro anav „ko celo Erusalim, ki celo Judeja hem Samarija hem ko najdur thana ki phuv“ (Apo. 1:8; Luka 24:46-48). Kratko palo adava o evrejska verska vodačija astargje e Petare hem e Jovane hem ingargje len ko sudsko sovet. Ola vakergje akale verna muršenge te čhinaven te propovedinen hem čak zakaningje pe lenge (Apo. 4:18, 21). O Petar hem o Jovan vakergje: „Sudinen korkori dali tano ispravno anglo Devel te šuna tumen, a na e Devle! A amen našti te na kera lafi bašo adava so dikhlem hem šungjem“ (Apo. 4:19, 20). Keda o Petar hem o Jovan sine oslobodime, o učenikija molingje pe e Jehovaske bašo adava ponadari da te keren leskiri volja. O Jehova odgovoringja ki akaja iskreno molitva (Apo. 4:31; w23.05 5, pas. 11-12).

O Jehova hem leskoro Čhavo nakhavgje vreme zaedno poviše nego bilo koj javer. Džikote sine zaedno but milijarde berša, ola ule but paše hem lengoro mangipe jekh jekheske but barilo. Sar so šaj te čitina ko avdisutno stiho, o Jehova jasno sikavgja plo mangipe e Isuseske. O Jehova šaj sine samo te vakerel: „Akava tano okova so kerela man radosno“. Namesto adava, ov manglja te džana kobor but mangela e Isuse, adaleske ov vakergja leske „mlo manglo Čhavo“. O Jehova dičinela pe sine e Isusea, posebno adaleske so sine spremno te del plo životo (Ef. 1:7). A o Isus ni hari na sumningja pe kaj leskoro Dad mangela le. E Jehovaskoro mangipe sine doborom realno e Isuseske so šaj sine te osetinel le hor ki peste. Ko poviše prilike ov sikavgja kaj tano uverimo kaj leskoro Dad mangela le (Jovan 3:35; 10:17; 17:24; w24.01 28, pas. 8).

Zamislin kaj nekoj so mangea le vakerela lošna bukja tutar. Tu džanea kaj adava nane čače ama sepak nesave verujngje le. Soj panda postrašno ola počminena te širinen adava hovajbe hem panda but javera verujngje. Sar ka osetine tut? Adava hovajbe šaj ka povredinel tut. Akaja izmislimi situacija šaj te pomožinel amen te haljova sar o Jehova osetingja pe keda leskoro anav sine kaljardo. Jekh taro leskere angelija vakergja hovajba baši leste e prvo džuvljake e Evake, hem oj verujngja ko adava hovajbe. Adava hovajbe kergja o Adam hem i Eva te buninen pe protiv o Jehova hem angja grevo hem meribe sa e manušenge (1. Moj. 3:1-6; Rim. 5:12). Sa o problemija so dikhaja len ko sveto sar na primer, o meribe, o vojne, o muke, postojnena soske o Satana širingja hovajba. Dali e Jehova dukhala le bašo sa adala hovajba hem o posledice so avena lendar? Sigurno. Sepak, o Jehova na ikerela holi. Namesto adava, ov ponadari da tano „radosno Devel“ (1. Tim. 1:11; w24.02 8, pas. 1-2).

Sar šaj te dža palo primer e Josifeskoro hem te ačhove verno e Devleske keda sian iskušimo? Šaj panda akana te odlučine sar ka postapine keda ka arakhljove ko iskušenie. Sikljov odma te cide tut taro bukja kola so o Jehova mrzinela len, pa čak ni ma razmislin baši lende (Ps. 97:10; 119:165). Adava ka pomožinel tuke te na kere grevo keda ka arakhljove ko iskušenie. Šaj džanea kaj arakhljan o čačipe hem kaj mangea te služine e Jehovaske sa tle vilea, ama šaj panda mislinea kaj na sian spremno te de zavet e Jehovaske hem te krstine tut. Šaj te dža palo primer e careskoro e Davideskoro hem te moline e Jehova: „Dikh savo manuš sium, o Devla, dikh so isi man ko vilo. Ispitin man hem dikh mle misle kola so voznemirinena man. Hem dikh, isi li nešto ki mande so čhivela man te džav ko lošno drumo hem ingar man ko večno drumo“ (Ps. 139:23, 24). Keda molinea tut agjaar, tu sikavea kaj rodea pomoš taro Jehova hem kaj kerea buti ki tli cel te de zavet hem te krstine tut. A o Jehova blagoslovinela „okolen so rodena le revno“ (Evr. 11:6; w24.03 6-7, pas.13-15).

O prvosvešteniko pretstavinela sine e narodo anglo Devel. O prvo prvosvešteniko ko Izrael, o Aron, sine čhivdo taro Jehova keda o sveto šatori sine posvetimo. Ama sar so objasningja o apostol Pavle „adaleske so o meribe čhinavela sine e sveštenikon trajno te ačhoven ki adaja služba ko lengoro than mora sine te avel nekoj javer sar svešteniko“ (Evr. 7:23-26). Hem adaleske so sine nesovršena, o prvosveštenikija mora sine te den žrtve bašo ple grevija. Akaja tani jekh važno razlika maškar o izraelska prvosveštenikija hem o baro prvosvešteniko, o Isus Hristos. Sar amaro prvosvešteniko, o Isus Hristos „tano sluga... kova so služinela e manušenge ko čačutno šatori so vazdingja le o Jehova, a na manuš“ (Evr. 8:1, 2). O Pavle isto agjaar objasningja kaj „adaleske so [o Isus] živinela zasekogaš, nikoj nane te lel leskiri svešteničko služba“. O Pavle ponadari vakergja kaj o Isus tano „čisto, odvojmo taro grešnikija“ hem „na valjani te del sekova dive žrtve“ bašo ple grevija, sar so kerena sine o prvosveštenikija ko Izrael (w23.10 26, pas. 8-9).

O „purano nebo“ tane o politička vlade upri kolende so vlijajnela o Satana hem leskere demonija (Mat. 4:8, 9; 1. Jov. 5:19). Keda ki Biblija koristinela pe o lafi „phuv“ šaj te mislinel pe ko manuša (1. Moj. 11:1; Ps. 96:1). Sprema akava, i „purani phuv“ tane o lošna manuša avdive. O Jehova nane samo te kerel nesave promene ko akava „nebo“ hem „phuv“, nego skroz ka cidel len. Ov ka zameninel len e neve neboja hem e neve phuvjaja, adava značinela kaj ka ovel nevi vlada koja so ka vladinel upro pravedna manuša. O Jehova ka kerel i phuv hem e manušen sar neve hem ka anel len dži ko sovršenstvo. Isto sar so prorokujngja o Isaija, o Jehova ka kerel i phuv jekh but šužo than slično sar i edensko gradina. Isto agjaar sekova jekh amendar ka ovel obnovimo, javere lafencar celosno sasljardo. O sakatija, o korole hem o kašuke ka oven saste hem čak o mule ka oven irame ko životo (Isa. 25:8; 35:1-7; w23.11 4, pas. 9-10).

I „bari nevolja“ ka počminel taro jekh puti (Mat. 24:21). Ama akaja nevolja ka ovel porazlično taro but javera katastrofe adaleske so but džene ka oven spremna. Kotar džanaja adava? Otprilika 2.000 berša angleder, o Isus predupredingja ple sledbenikon te spreminen pe bašo adava dive. Ako siem spremna ka ovel amenge polokho te izdržina ko adava pharo vreme hem te pomožina e javerenge isto agjaar te izdržinen (Luka 21:36). I istrajnost ka pomožinel amenge te ova poslušna e Jehovaske hem te ovel amen doverba ki leste kaj ka zaštitinel amen. So ka kera ako amare phralja našavena nešto taro pumare materijalna bukja ili palem ačhovena bizo ništo? (Avak. 3:17, 18). O sočuvstvo ka pottikninel amen te pomožina lenge. So ka kera ako valjani te živina zaedno e phralencar nesavo vreme adaleske so i koalicija taro sa o narodija napadinela amen? (Ezek. 38:10-12). O silno mangipe ka pomožinel amenge te nakha taro adava pharo vreme (w23.07 2, pas. 2-3).

O bračna parija šaj but te sikljoven taro Akila hem tari Priskila, jekh bračno pari kola so sine but cenime taro hristijanja ko prvo veko (Rim. 16:3, 4). Ola zaedno kergje buti, propovedingje hem pomožingje e javerenge (Apo. 18:2, 3, 24-26). Ustvari, sekova puti keda i Biblija vakerela nešto bašo Akila hem i Priskila ola tane spomnime zaedno. Sar šaj o bračna parija te oven sar lende? Razmislin kola bukja kerea len tu hem kola bukja kerela tlo bračno partneri. Šaj li nesave taro adala bukja te keren len zaedno namesto korkori? Na primer, o Akila hem i Priskila zaedno džana sine ki služba. Dali tumen da redovno džana zaedno ki služba? Ola isto agjaar zaedno kerena sine buti. Šaj tu hem tlo bračno partneri na kerena zaedno buti ama dali šaj o kherutne bukja te završinen len zaedno? (Prop. 4:9). Keda zaedno kerena nesavi buti ka osetinen tumen sar jekh timi hem ka ovel tumen prilika te keren tumenge lafi (w23.05 22-23, pas. 10-12).

Sekova jekh amendar ponekogaš darala. Na primer, keda o cari o Saul manglja te mudarel e Davide, o David odlučingja te našel ki jekh filistejsko diz, ko Gat. O Ahis, o cari tari akaja diz, sigate doznajngja kaj o David sine adava mokjno vojniko koleske so sine pišimi gili kolate so falinena le sine kaj mudargja „but milja“ Filistejcon. Adaleske o David „but darandilo“ (1. Sam. 21:10-12). Darandilo so ka kerel leske o Ahis. So pomožingja e Davideske te pobedinel pli dar? Ko 56-to Psalm, o David pišingja sar osetinela pe sine džikote sine ko Gat. Ko adava psalm ov jasno objasningja soske darala sine, ama isto agjaar objasningja so pomožingja leske te na daral više. Keda darala sine, sine le doverba ko Jehova (Ps. 56:1-3, 11). Adava so sikavgja doverba na sine džabe. Adaleske so pomožingja leske o Jehova, o David angja jekh neobično odluka — kergja pe delino! Hem adava plani uspejngja leske. O Ahis na dikhela sine više ko David sar jekh opasno manuš, nego sar delino kolestar so mangela sine te oslobodinel pe. Hem agjaar o David šaj sine te našel (1. Sam. 21:13 — 22:1; w24.01 2, pas. 1-3).

Koj tane adala soj spomnime ko avdisutno stiho? O pomazanikija. Znači keda o posledno da pomazaniko ka ovel lendo ko nebo, ko krajo tari bari nevolja, jekh taro lengere prva zadače ka ovel te borinen pe. Otkeda ka voskresninen te živinen ko nebo, ola ka borinen pe zaedno e Hristosea hem leskere sveta angelencar ki posledno vojna protiv e Devleskere dušmanja. Razmislin so značinela adava. Džikote tane ki phuv, nesave pomazanikija tane but phure hem nane len više sile. Ama otkeda ka voskresninen te živinen ko nebo, ola ka oven mokjna hem besmrtna duhovna ličnostija hem ka ovel len zadača te borinen pe zaedno pumare Carea hem Vodačea, e Isus Hristosea. Otkeda ka završinel i vojna Armagedon, ola ka sorabotinen e Isusea te šaj te pomožinen e manušenge te oven sovršena. Sigurno, tegani taro nebo ola ka šaj te pomožinen pumare mangle phralenge hem phenjenge ki phuv but poviše, nego džikote sine ki phuv sar nesovršena manuša (w24.02 6-7, pas. 15-16).

Iako nesave tane spremna te den zavet e Jehovaske hem te krstinen pe, sepak mislinena pe dali te keren adava. Ola pučena pe: „So ako palo mlo krstibe kerava seriozno grevo hem isklučinena man?“ Ako tu da daraja taro adava, ov uverimo kaj o Jehova ka del tut sa so valjani te šaj te služine leske hem te živine agjaar sar ov so mangela (Kol. 1:10). Ov isto agjaar ka del tut sila te šaj te kere adava soj ispravno. Adalea so pomožingja bute dženenge, o Jehova više sikavgja kaj šaj te kerel adava (1. Kor. 10:13). Adaleske but hari džene tane isklučime taro sobranie. O Jehova čače pomožinela ple slugenge te ačhoven leske verna. Sekova nesovršeno manuš tano ko iskušenie te kerel nešto pogrešno (Jak. 1:14). Sepak, tu valjani te odlučine sar ka postapine keda sian ko iskušenie. Džangjola pe, ko krajo tut isi tut kontrola upro adava sar ka živine. Nesave manuša vakerena kaj nane amen kontrola upro amare čuvstvija hem postapke. Ama adava nane točno. Tu šaj te sikljove te kontrolirine tle pogrešna želbe (w24.03 5-6, pas. 11-12).