STATIJA PROUČIBASKE 26
Pomožin e javerenge te ikljoven ko krajo e stresea
Sarine oven jekh ko misle, oven sočuvstvitelna, pherde phralikane mangipaja, milostiva, ponizna (1. PET. 3:8)
GILI 107 Te sikava mangipe sar o Devel
BAŠO SO KA KERA LAFIa
1. Sar šaj te postapina sar amaro Dad o Jehova?
O JEHOVA but mangela amen (Jovan 3:16). Amen da mangaja te ova sar leste. Adaleske trudinaja amen te ova „sočuvstvitelna, pherde phralikane mangipaja [hem] milostiva“ sarinencar, posebno amare phralencar ki vera (1. Pet. 3:8; Gal. 6:10). Keda nekoj taro amare duhovna phralja hem phenja tane ki phari situacija, amen mangaja te pomožina len.
2. So ka dikha ki akaja statija?
2 Sekoj so mangela te ovel delo tari e Jehovaskiri familija ka doživinel stresna situacie (Mar. 10:29, 30). Sar so avela o krajo akale svetoskoro, verojatno ka oven amen panda poviše problemija. Sar šaj te pomožina jekh jekheske? Te dikha so šaj te sikljova taro bibliska izveštaija bašo Lot, Jov hem Noemina. Isto agjaar, ka dikha savo pharipe isi nesave phralen hem phenjen avdive, hem sar šaj te pomožina lenge te ikljoven ko krajo e problemencar.
OV STRPLIVO
3. Sar so dikhaja taro 2. Petrovo 2:7, 8, savi lošno odluka angja o Lot hem save sine o posledice?
3 O Lot angja lošno odluka keda odlučingja te živinel ko Sodom kote so o manuša sine epten nemoralna. (Čitin 2. Petrovo 2:7, 8.) Celo adava podračje sine but barvalo, ama o Lot doživingja but pharipa adaleske so selingja pe ko Sodom (1. Moj. 13:8-13; 14:12). Leskiri romni but zamanglja i diz, ili uli paše nesave manušencar so živinena sine adathe, hem adaleske na šungja e Jehova. Oj našavgja plo životo keda o Devel mukhlja jag hem sulfur upro adava podračje. Isto agjaar razmislin bašo e Loteskere duj čhaja. Ola sine verime muršencar kola so mule ko Sodom. O Lot našavgja plo kher, plo imot hem, soj najžalno taro sa, ačhilo bizi pli romni (1. Moj. 19:12-14, 17, 26). Dali ko akava pharo periodi o Jehova našavgja pli strplivost e Lotea? Na.
O Jehova sikavgja sočuvstvo adalea so bičhalgja angelija te spasinen e Lote hem leskere familija (Dikh o pasus 4)
4. Sar o Jehova sine strplivo e Lotea? (Dikh i slika tari naslovno strana.)
4 Iako korkori o Lot odlučingja te živinel ko Sodom, o Jehova sikavgja sočuvstvo adalea so bičhalgja angelija te spasinen le hem leskere familija. Ama, namesto odma te šunel i zapoved e angelengiri te ikljol taro Sodom, o Lot počmingja te zadržinel pe. O angelija mora sine te astaren le taro vas hem te pomožinen leske hem leskere familijake te ikljon tari diz (1. Moj. 19:15, 16). Tegani, o angelija vakergje leske te našel ko planine. Ama, namesto te šunel e Jehova, o Lot zamolingja le te džal ki jekh diz so sine paše (1. Moj. 19:17-20). O Jehova strplivo šungja le hem dozvolingja leske te našel adari. Palo nesavo vreme, o Lot darandilo te živinel ki adaja diz, hem selingja pe ko planine — baš adari kaj so vakergja leske o Jehova angleder (1. Moj. 19:30). O Jehova čače sikavgja bari strplivost! Sar šaj amen da te dža palo leskoro primer?
5-6. Sar šaj te dža palo e Devleskoro primer džikote trudinaja amen te primenina o lafija taro 1. Solunjanite 5:14?
5 Isto sar o Lot, šaj nesavo phral ili phen ka anen nesavi lošno odluka so ka anel lenge bare problemija. Ako slučinela pe nešto asavko, so ka kera amen? Šaj ka avel amenge te phena lenge kaj khedena adava so sejngje, hem verojatno tano agjaar ko lengoro slučaj (Gal. 6:7). Ama, ka ovel pošukar ako pomožinaja lenge isto sar o Jehova so pomožingja e Loteske. Te dikha sar šaj te kera adava.
6 O Jehova na bičhalgja e angelen samo te predupredinen e Lote nego hem te pomožinen leske te našel tari katastrofa so valjangja te ovel ko Sodom. Slično agjaar, amen da šaj ka valjani te predupredina amare phrale ako dikhaja kaj kerela nešto so ki idnina ka anel leske problemija. Ama šaj ka ova ki možnost hem te pomožina leske. Čak ako valjani leske poviše vreme te primeninel o biblisko sovet, valjani te ova strpliva. Šukar tano te dža palo primer e duje angelengoro. Namesto te vazda amare vasta taro amaro phral hem te cida amen lestar, valjani te razmislina sar šaj praktično te pomožina leske (1. Jov. 3:18). Šaj ka valjanel, simbolično vakerdo „te astara le taro vas“, ili javere lafencar te pomožina leske te primeninel o biblisko sovet. (Čitin 1. Solunjanite 5:14.)
7. Sar šaj te dikha ko javera isto sar o Jehova so dikhlja ko Lot?
7 O Jehova šaj sine te koncentririnel pe ko slabostija e Loteskere. Namesto adava, pokasno ov vodingja e Petare te pišinel kaj o Lot sine pravedno manuš. Čače siem but bahtale so o Jehova prostinela amare greške! (Ps. 130:3). Dali šaj te dikha ko javera isto sar o Jehova so dikhlja ko Lot? Ako koncentririnaja amen ko šukar osobine amare phralengere hem phenjengere, ka ova postrpliva lencar. A adalea šaj ka kera te ovel lenge polokho te prifatinen amari pomoš.
OV SOČUVSTVITELNO
8. Ko so ka pottikninel amen o sočuvstvo?
8 Različno taro Lot, o Jov na angja lošna odluke, ama sepak cidingja muke. E Jove sine le phare nevolje — našavgja plo imot, pli položba ko than kote so živinela sine hem plo sastipe. A soj najlošno, mule sa leskere čhave. Isto agjaar, sine obvinimo taro trin hovavne amala. Soske akala manuša na sikavgje sočuvstvo e Joveske? Jekh pričina tani adaja so na trudingje pe te haljoven so čače slučingja pe leske. Adaleske ola angje peske pogrešna zaklučokija hem strogo osudingje e Jove. So ka pomožinel amenge te na kera slično greška keda nesavo phral ili phen tane ki phari situacija? Sekogaš neka ovel tut ki godi kaj samo o Jehova džanela sa o detalija baši situacija amare phraleskiri ili phenjakiri. Šun šukar džikote vakerela tuke ple mukhe. Namesto samo te šune leskere ili lakere lafija, trudin tut te haljove i dukh so osetinela. Samo tegani šaj te sikave sočuvstvo tle phraleske ili phenjake.
9. So nane te kera ako isi amen sočuvstvo, hem soske?
9 Ako isi amen sočuvstvo amare phralenge hem phenjenge, tegani nane te vakera e javerenge bašo problemija so isi len. Okova so ogovorinela na kerela te ovel zoralo o sobranie, nego rušinela le (Izr. 20:19; Rim. 14:19). Ov na sikavela mangipe hem nane le sočuvstvo. Leskere lafija šaj te povredinen okolen so cidena muke (Izr. 12:18; Ef. 4:31, 32). But pošukar tano te koncentririna amen ko šukar osobine so isi e javeren hem te razmislina sar šaj te pomožina lenge keda nakhena tari phari situacija.
Keda nekoj ka počminel te kerel lafi bizo te razmislinel, šun le šukar hem ko pravo vreme vaker leske utešna lafija (Dikh o pasusija 10-11)c
10. So sikljovaja taro lafija soj pišime ko Jov 6:2, 3?
10 Čitin Jov 6:2, 3. Ponekogaš o Jov kerela sine lafi bizo te razmislinel. Sepak, pokasno ov vakergja kaj leske žal bašo adava (Jov 42:6). Slično sar o Jov, avdive da keda nekas isi baro problemi šaj te vakerel nešto bizo te mislinel hem pokasno te ovel leske žal bašo adava. Sar valjani te reagirina ki asavki situacija? Namesto te kritikujna e phrale ili e phenja, valjani te sikava lenge sočuvstvo. Ma bistre kaj e Jehovaskiri namera na sine e manušen te oven len problemija hem stresna situacie. Adaleske, na valjani te iznenadina amen ako nesavo verno sluga e Devleskoro vakerela nešto bizo te razmislinel keda isi le baro stres. Čak ako vakerela nesave bukja bašo Jehova ili baši amende so nane točna, na valjani odma te holjana leske ili te sudina le bašo adava so phengja (Izr. 19:11).
11. Sar šaj o starešine te postapinen sar o Eliu keda valjani te den sovet?
11 Ponekogaš, nekaske so isi le baro problemi šaj isto agjaar ka valjanel sovet ili ispravka (Gal. 6:1). Sar šaj o starešine te keren adava? Ola valjani te postapinen sar o Eliu, kova so sočuvstvitelno šungja e Jove (Jov 33:6, 7). O Eliu dengja leske sovet čak otkeda halilo sar razmislinela o Jov. O starešine postapinena sar o Eliu keda šukar šunena hem probinena te haljoven e phraleskiri ili e phenjakiri situacija. Adava pomožinela lenge polokhe te resen dži ko leskoro ili lakoro vilo keda valjani te den sovet.
KER UTEŠNO LAFI
12. Sar vlijajngja upri Noemina adava so mulo lakoro rom hem lakere solduj čhave?
12 I Noemina verno služinela sine e Jehovaske hem mangela le sine. Ama otkeda mulo lakoro rom hem lakere solduj čhave, oj manglja te meninel plo anav tari Noemina ki „Mara“, so značinela „kerkipe“ (Rut 1:3, 5, 20, fus., 21). Lakiri bori i Rut ačhili laja ko akava pharo periodi. Osven so praktično pomožingja e Noeminake, i Rut isto agjaar utešinela la sine ple lafencar. Oj ednostavna hem iskrena lafencar sikavgja kaj mangela hem poddržinela e Noemina (Rut 1:16, 17).
13. Soske valjani poddrška okolenge so mulo lengoro bračno partneri?
13 Keda nekastar taro sobranie ka merel leskoro bračno partneri, valjani leske poddrška. O bračna partnerija tane sar duj kašta kola so bajrovena jekh uzo jekh. Sar so nakhena o berša, lengere korenija pletkinena pe. Keda jekh taro kašta ka merel hem ka ovel otkornimo, adava šaj but lošno te vlijajnel upro javer kaš. Slično, keda nekastar ka merel leskoro bračno partneri, le šaj but vreme te oven le silna čuvstvija. I Paula,b kaskoro rom taro jekh puti mulo, vakerela: „Mlo životo celosno meningja pe hem na sine man sila bašo ništo. Našavgjum mle najšukar amale. Lea kerava sine lafi bašo sa. Ov sine uzi mande hem ko šukar hem ko lošno. Ov sekogaš šunela man sine keda vakerava sine leske mle muke. Osetinava man sine sar te phene mulo jekh delo mandar“.
Sar šaj te pomožina okolenge so mulo lengoro bračno partneri? (Dikh o pasusija 14-15)d
14-15. Sar šaj te utešina nekas so mulo leskoro bračno partneri?
14 Sar šaj te utešine nekas so mulo leskoro bračno partneri? Prvo buti tani te kere lea lafi, iako šaj osetinea tut nezgodno ili na sian sigurno so te vakere. I Paula, kola so spomningjem la angleder, vakergja: „Haljovava kaj keda nekoj ka merel, e javerenge tano nezgodno soske darana te na vakeren nešto pogrešno. Ama pološno taro adava tano te na vakeren tuke ništo“. Jekh manuš so žalinela verojatno nane te adžikerel te vakera nešto mudro. I Paula vakerela: „But sium sine blagodarno keda o amala ednostavno ka vakeren sine: ’But mange žal‘“.
15 O Vilijam, kaskiri romni muli angleder nekobor berš, vakerela: „But ceninava keda o javera ka vakeren mange o šukar bukja so pamtinena tari mi romni. Adava sikavela mange kaj mangle la hem ceningje la. Asavki poddrška but pomožinela mange. Lengere lafija but utešinena man, soske mi romni sine mange but skapoceno hem laja nakhljum baro delo taro životo“. Jekh udovica so vikinela pe Bjanka vakerela: „But utešinela man keda o javera molinena pe mancar hem čitinena mange nesavo stiho tari Biblija. Pomožinela mange keda kerena lafi bašo mo rom hem keda šunena man džikote me kerava lafi baši leste“.
16. a) Soske valjani sekogaš te pomožina okolenge so mulo lendar nekoj? b) Sprema Jakov 1:27, savi odgovornost isi amen?
16 Isto sar i Rut so ačhili e Noeminaja, koja so sine udovica, amen da valjani sekogaš te pomožina okolenge so mulo lendar nekoj. I Paula, kola so spomningjem la angleder, vakerela: „Keda mulo mo rom, dobingjum bari poddrška taro javera. Ama, sar so nakhela sine o vreme, sarine irangje pe ko ple obvrske. A mlo životo celosno meningja pe. But pomožinela keda o javera haljovena kaj jekhe manušeske so žalinela valjani poddrška masekoncar — pa čak beršencar — otkeda ka merel lestar nekoj“. Džangjola pe, sekova manuš tano različno. Izgleda nekoj relativno sigate prilagodinela pe ko neve okolnostija. Ama javerenge, sekogaš keda kerena nešto so angleder kerena sine zaedno ple bračno partnerea setinkerela len kaj našavgje le. Sekova manuš žalinela ko različno način. Te na bistra kaj o Jehova dengja amenge i čest hem i odgovornost te grižina amen okolenge so mulo lengoro bračno partneri. (Čitin Jakov 1:27.)
17. Soske valjani te poddržina okolen so mukhlja len lengoro bračno partneri?
17 Nesave mora te borinen pe protiv i bari dukh hem o stres so osetinena adaleske so mukhlja len lengoro bračno partneri. I Džesika, kola so mukhlja la o rom baši javer romni, vakerela: „I dukh so osetinava sine bašo razvod sine but bari. Mislinava kaj nane te dukhal man sine doborom but mo rom te merel sine ki nesavi nesrekja ili taro nesavo nasvalipe, soske adava nane te ovel sine leskiri odluka. Ama, ko akava slučaj, ov odlučingja te mukhel man. Adaleske osetinava man sine ponižimi“.
18. Sar šaj te pomožina okolenge so ačhile bizo plo bračno partneri?
18 Keda keraja šukaripe okolenge so ačhile bizo plo bračno partneri, sikavaja lenge kaj čače mangaja len. Ki asavki situacija, poviše taro bilo keda angleder valjanena lenge šukar amala (Izr. 17:17). Sar šaj te sikave lenge kaj sian lengoro amal? Šaj te vikine len ko ednostavno ručko. Ili palem, šaj te vikine len te družinen tumen ili te džan ki služba. Isto agjaar, ponekogaš šaj te vikine len ki tumari Familijarno rat. Agjaar ka kere bahtalo e Jehova soske ov tano „paše uzo adala soj phage vilea“ hem grižinela pe e udovicenge (Ps. 34:18; 68:5).
19. Ko so pottikninena amen o lafija taro 1. Petrovo 3:8?
19 Panda hari, keda e Devleskoro Carstvo ka vladinel upri Phuv, sa „o nevolje ka oven bisterde“. Edvaj adžikeraja o vreme keda nane te setina amen ko adava so sine angleder (Isa. 65:16, 17). Sa džikote na avela adava dive, te pomožina jekh jekheske hem te sikava lafencar hem postapkencar kaj mangaja sa amare phralen hem phenjen. (Čitin 1. Petrovo 3:8.)
GILI 111 O Jehova dela amen radost
a O Lot, o Jov hem i Noemina verno služingje e Jehovaske, ama sepak sine len phare periodija ko životo. Ki akaja statija ka dikha so šaj te sikljova lendar. Isto agjaar, ka dikha soske tano važno te ova strpliva, sočuvstvitelna hem te utešina amare phralen hem phenjen keda isi len problemija.
b O anava ki akaja statija tane menime.
c OBJASNIMI SLIKA: Jekh phral tano but voznemirimo hem kerela lafi bizo te razmislinel džikote jekh starešina šukar šunela le. Palo adava, otkeda o phral smiringja pe, o starešina dela le ljubezno sovet.
d OBJASNIMI SLIKA: Jekh terno bračno pari tano ko jekh phral kaskiri romni sigende muli. Ola dikhena slike hem kerena lafi bašo šuže momentija so sine len zaedno.