ONLAJN BIBLIOTEKA Watchtower
ONLAJN BIBLIOTEKA
Watchtower
romane (Makedonija)
  • BIBLIJA
  • PUBLIKACIE
  • SOSTANOKIJA
  • w21 Oktomvri str. 29-31
  • 1921 — Angleder šel berša

Nane video bašo akava delo.

Žal amenge, isi greška, našti phravaja o video.

  • 1921 — Angleder šel berša
  • Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2021
  • Podnaslovija
  • Slično materijali
  • HRABRA PROPOVEDNIKIJA
  • LIČNO HEM FAMILIJARNO PROUČIBE
  • NEVO LIL
  • O PROPOVEDIBE SO ADŽIKERELA LEN SINE
  • O Jehova dela amen bereketija keda keraja adava so rodela amendar
    Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2017
  • 1922 — Angleder šel berš
    Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2022
  • 1923 — angleder šel berš
    Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2023
Stražarsko kula objavinela e Jehovaskoro Carstvo (Bašo proučibe) 2021
w21 Oktomvri str. 29-31

1921 — Angleder šel berša

KI Stražarsko kula taro 1 Januari 1921 berš, sine akava pučibe. „Koja zadača adžikerela amen akava berš?“ Sar odgovor, sine citirime o stihija taro Isaija 61:1, 2, kola so setinkergje len ki lengiri zadača te propovedinen o šukar haberi: „O Jehova pomazingja man te vakerav šukar haberi e krotkonge... te objavinav o berš baši e Jehovaskiri milost hem o dive keda amaro Devel ka odmazdinel pe“.

HRABRA PROPOVEDNIKIJA

Te šaj te ispolninen pli zadača, o Istražuvačija e Biblijakere valjani sine te oven hrabra. Ola valjani sine te objavinen o „šukar haberi“ e krotkonge hem o „dive e odmazdakoro“ okolenge soj zlobna.

O phral o Hoskin kova so živinela sine ki Kanada, propovedinela sine hrabro iako sine protivibe. Ko 1921 berš ko prolet, arakhlja jekhe metodističko svešteniko. O phral o Hoskin vakergja leske: „Valjani te složina amen keda keraja lafi baši Biblija, a ako na složinaja amen bašo nesave bukja, šaj sepak te završina amaro razgovor ko mirno način hem te ačhova amenge amala“. Ama adava na slučingja pe. O phral o Hoskin setinela pe: „Kergjem lafi samo nekobor minutija hem tegani o svešteniko khuvgja o udar doborom silno so mislingjum kaj o džami taro udar ka phagjol“.

O svešteniko vikingja leske: „Soske na džaja te kere lafi okolencar so nane hristijanja?“ O phral čutingja, ama džikote džala peske sine mislinela sine: „Pa me mislingjum tu na sian hristijani“.

O tajsutno dive, akava svešteniko ikergja govor ki pli crkva hem prodolžingja te napadinel amare phrale. O phral o Hoskin vakergja: „Ov predupredingja e manušen hem vakergja lenge kaj me sium o najbaro prevaranti so dži akana alo ki diz, hem kaj valjani te ovav mudardo“. Ama adava na čhinavgja e phrale te propovedinel, ov prodolžingja hem sine uspešno. Ov vakerela: „Nikogaš na nakhljum mange doborom šukar ki služba. Nesave čak vakerena sine, ’džanaja kaj sian e Devleskoro manuš‘, hem pučena man sine dali valjani mange nešto“.

LIČNO HEM FAMILIJARNO PROUČIBE

Te šaj te pomožinen e manušenge pošukar te haljoven i Biblija, o Istražuvačija e Biblijakere izdajnena sine jekh biblisko rubrika ko spisanie Zlatno Veko.a Ki adaja rubrika sine pučiba kola so o roditelija šaj sine te razgledinen len pumare čhavencar. Ola valjani sine te pučen akala pučiba pumare čhaven hem palo adava te pomožinen lenge te arakhen o odgovorija ki Biblija. Nesave pučiba sar so sine, „Kobor lila isi ki Biblija?“ sikavena len sine o osnovna bukja baši Biblija. A javera sar na primer, „Dali sekova čačutno hristijani valjani te očekujnel kaj ka ovel progonimo?“ spreminena sine e ternen hrabro te propovedinen.

Ki adaja rubrika sine pučiba hem odgovorija bašo Istražuvačija e Biblijakere so džanena sine nešto poviše baši Biblija. O odgovorija bašo akala pučiba šaj te arakhen pe sine ko prvo tomi taro lil so vikinela pe sine Studie bašo Sveto pismo. But čitatelija siklile but bukja tari akaja rubrika, ama ko 21 Dekemvri 1921 berš, sine izvestimo kaj akala rubrike nane više te oven izdajme. Soske taro jekh puti sine asavki promena?

NEVO LIL

O lil E Devleskiri Harfa

Kartička zadačaja čitibaske

Kartička pučibancar

O phralja so predvodinena sine halile kaj o neve interesentija valjani te sikljoven o osnovna bibliska čačipa podetalno. Adaleske, ko Noemvri 1921 berš ola ikalgje o lil E Devleskiri harfa. O interesentija so prifatinena sine o lil proučinena le sine korkori khere. Agjaar, ola doznajngje kaj e Devle isi le namera te del e manušenge večno životo. Sar ikerela pe sine akava kursi?

Keda nekoj prifatinela sine o lil, ov isto agjaar dobinela sine kartička kote so pišinela sine kola stranice taro lil te čitinel len. O javer kurko, dobinela sine javer kartička kote so sine pučiba bašo materijali so čitingja le taro lil. Osven adava, ko krajo tari kartička pišinela sine kola stranice taro lil valjani te čitinel bašo javer kurko.

Agjaar, o interesenti 12 kurke dobinela sine nevi karta preku pošta koja so bičhalela la sine o sobranie. But puti, o karte bičhalena sine okola so sine pophure ili okola so našti sine te džan ki služba taro kher ko kher. Na primer, i En Gardner, taro Milvel (Pensilvanija, SAD) vakergja: „Keda o lil E Devleskiri Harfe sine izdajmo, mi phen i Tejl koja so sine invalidi, šaj sine te kerel poviše ki služba agjaar so bičhalela sine adala kartičke“. Keda nekoj ka završinel sine akava kursi, nekoj taro sobranie ka posetinel le sine te šaj te pomožinel leske te sikljol poviše tari Biblija.

Tejl Gardner ki invalidsko količka

O PROPOVEDIBE SO ADŽIKERELA LEN SINE

Ko krajo taro berš, o phral o Raterford bičhalgja pismo dži ko sa o sobranija. Ov pišingja kaj „o propovedibe bašo Carstvo akava berš reslja ko poviše džene, hem pomožingja poviše manušenge nego bilo keda angleder“. Palo adava, ov isto agjaar vakergja: „Ačhilo panda but buti te kerel pe. Ohrabrinen e javeren te vklučinen pe ki akaja but šuži zadača“. Jasno sine kaj o Istražuvačija e Biblijakere šungje akava sovet. Ko 1922 berš, ola hrabro propovedingje bašo e Devleskoro Carstvo sar nikogaš angleder.

Hrabra amala

O Istražuvačija e Biblijakere sikavgje phralikano mangipe agjaar so pomožingje jekh jekheske. Ola sine hrabra amala „ko phare dive“, sar so sikavela o sledno iskustvo (Izr. 17:17).

Vtornik, ko 31 maj 1921 berš, ki Tulsa (Oklahoma, SAD) astargje hem phanle jekhe manuše tari kali rasa hem obviningje le kaj napadingja jekhe džuvlja tari parni rasa. Palo adava, poviše taro 1.000 manuša tari parni rasa počmingje te maren pe jekhe potikne grupaja tari kali rasa, o nasilstvo sigate širingja pe ko Grinvud kote so živinena manuša tari kali rasa. Tegani poviše taro 1.400 khera hem dukjane sine čorde hem tharde. O oficijalno izvestimo broj taro mule manuša sine 36, ama šaj sine okolu 300. Akava bunt pokasno sine pendžardo sar o Masakr tari rasa Tulsa.

O phral Ričard Dž. Hil, kova so sine tari kali rasa hem živinela sine ko Grinvud, vakergja so slučingja pe. Adaja rat keda slučingja pe o bunt, sine amen sostanok sar sekova puti. Keda završingja o sostanok šungjem pukajba taro centar tari diz. Adava trajngja dži kasno rakjate. Dži sreda sabajle, 1 juni, i situacija uli panda pološno. Nesave manuša ale hem vakergje amenge kaj ako mangaja te zaštitina amen valjani te dža ki jekh bari sala. Adaleske, o phral o Hil zaedno pe romnjaja hem pe pandže čhavencar našlja ki adaja sala so arakhljola sine ki diz Tulsa. Adathe sine okolu 3.000 murša hem džuvlja tari kali rasa kola so sine zaštitime tari vojska so sine bičhaldi tari vlada te smirinel o bunt.

Ko adava vreme, o phral Artur Klaus, kova so sine tari parni rasa, angja jekh hrabro odluka. Ov vakergja: „Keda šungjum kaj o manuša čorena hem tharena o khera ko Grinvud, odlučingjum te džav adari hem te dikhav sar tano mlo manglo amal, o phral Hil“.

O phral Artur Klaus, sar pomožinela 14 čhavenge te sikljoven poviše baši Biblija agjaar so koristinela o lil E Devleskiri Harfa

Keda reslja ko e phraleskoro kher, dikhlja leskere komšija kova so sine tari parni rasa puškaja ko vas. O komšija, kova so isto agjaar sine amal e phralea Hil, mislingja kaj o Artur sine jekh taro manuša so čorena hem tharena o khera. Adaleske vikingja leske: „So kerea akate?“

O Artur vakergja: „Te na verujnel man sine, ka mudarel man sine. Vakergjum leske kaj o phral Hil tano mlo amal hem kaj na avava prvo puti ko leskoro kher“. O Artur hem o komšija uspejngje te zaštitinen e phraleskoro kher.

Kratko palo adava, o Artur doznajngja kaj o phral Hil hem leskiri familija sine ki bari sala. O Artur manglja te lel e phrale hem leskere familija, ama te šaj okola tari kali rasa te ikljon tari adaja sala mora sine te ovel len potpišimi dozvola taro General Beret. O Artur vakerela: „Sine but pharo te rese dži ko adava Generali hem te kere lea lafi. Keda vakergjum leske so mangava te kerav, ov pučlja man: ’Ka grižine li tut akale familijake hem ka zaštitine len?‘ Normalno kaj složingjum man“.

Keda lelja i dozvola, o Artur sigjargja te džal ki sala kote so sine o phral. Keda sikavgja i dozvola jekhe policajcoske, ov čudingja pe hem vakergja: „Sar šaj te ovel potpišimi akaja dozvola lično taro Generali! Svesno li sian kaj avdive tu sian o prvo manuš so šaj te ikalel nekas akatar?“ Kratko palo adava arakhle e phrale hem leskere familija. Sarine khuvgje ko e Artureskoro vrda hem gele peske khere.

„Nane razlika maškar e Devleskere sluge“

O phral Klaus kergja sa te šaj o phral Hil hem leskiri familija te oven ko sigurno. Leskoro primer baši hrabrost hem bašo phralikano mangipe pozitivno vlijajngja upro javera. O Artur setinela pe: „O komšija kova so zaštitingja e phraleskoro kher počmingja panda poviše te poštujnel e Jehovaskere svedokon. But manuša počmingje te interesinen pe bašo čačipe, soske dikhle kaj e Devleskoro narodo na dikhela ki rasa, hem kaj nane razlika maškar e Devleskere sluge“.

a O anav Zlatno Veko ko 1937 berš sine menimo ko anav Uteha, hem ko 1946 berš, ko Džangavgjoven.

    Publikacie ko Romane (Makedonija) (2008 — 2025)
    Odlogirin tut
    Logirin tut
    • romane (Makedonija)
    • Spodelin
    • Mestin
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Uslovija koristibaske
    • Polisa baši privatnost
    • Opcie baši privatnost
    • JW.ORG
    • Logirin tut
    Spodelin