Pučiba taro čitatelija
Koj tani i „romni“ soj spomnimi ko Isaija 60:1, hem sar oj „uštela“ hem „svetinela“?
Ko Isaija 60:1 pišinela: „Ušti, romnie, svetin, soske ali tli svetlina, hem e Jehovaskiri slava svetingja upri tute!“ O kontekst sikavela kaj i „romni“ sine o Sion, javere lafencar o Erusalim — ko adava vreme i glavno diz ki Judaa (Isa. 60:14; 62:1, 2). O Erusalim pretstavinela celo izraelsko narodo. Bašo akava stiho isi duj pučiba kolenge so ka odgovorina. Prvo, keda hem sar o Erusalim uštilo hem svetingja ki simbolično smisla? Dujto, dali e Isaijaskere lafija isi len pobaro ispolnuvanje ko amaro vreme?
Keda hem sar o Erusalim uštilo hem svetingja ki simbolično smisla? O Erusalim hem o hrami sine ko ruševine džikote o Evreija sine ko ropstvo ko Vavilon 70 berš. Ama otkeda o Vavilon sine osvojmo taro Medijcija hem taro Persijcija, o Izraelcija so živinena sine ko različna delija taro Vavilonsko Carstvo šaj sine slobodno te iranen pe ki pli phuv te šaj palem te gradinen o hrami hem te služinen e Jehovaske (Ezra 1:1-4). Počmindor taro 537 berš a.a.e., nesave taro verna Izraelcija taro sa o 12 plemija irangje pe ko Erusalim (Isa. 60:4). Ola počmingje te den e Jehovaske žrtve, te slavinen o praznikija hem palem te gradinen o hrami (Ezra 3:1-4, 7-11; 6:16-22). E Jehovaskiri slava počmingja palem te svetinel upro Erusalim, javere lafencar upro e Devleskoro narodo. A ola, ule svetlina e narodonge, kola so sine ki duhovno temnica.
Ama, ko adava vreme, e Isaijaskere proroštvija na ispolningje pe celosno. Pobaro delo taro Izraelcija čhinavgje te oven poslušna e Devleske (Neem. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9). Pokasno, ola čak otfrlingje e Mesija — e Isus Hristose (Mat. 27:1, 2). Ko 70-to berš a.e., o Erusalim hem o hrami sine palem uništime.
O Jehova prorokujngja kaj adava ka slučinel pe (Dan. 9:24-27). Jasno tano kaj leskiri namera na sine te ispolninen pe celosno o proroštvija baši obnova taro 60-to poglavje taro Isaija upro Erusalim so sine ki phuv.
Dali e Isaijaskere lafija isi len pobaro ispolnuvanje ko amaro vreme? Oja, ama upri javer simbolično romni — „o upruno Erusalim“. O apostol Pavle baši late pišingja: „Oj tani amari daj“ (Gal. 4:26). O upruno Erusalim tano o nebesno delo tari e Devleskiri organizacija kote soj o verna duhovna angelija. O „čhave“ taro upruno Erusalim tane o Isus hem o 144.000 pomazime hristijanja, kola so isto sar o Pavle isi len nadež te živinen ko nebo. O pomazime hristijanja tane jekh „sveto narodo“ — „e Devleskoro Izrael“ (1. Pet. 2:9; Gal. 6:16).
Sar o upruno Erusalim, javere lafencar i „romni“ „uštili“ hem „svetingja“? Oj kergja adava preku ple pomazime čhave soj ki phuv. Sporedin adava so ola doživingje adalea so sine prorokujmo ko 60-to poglavje taro Isaija.
O pomazime hristijanja valjani sine te „ušten“ adaleske so sine ki duhovno temnica keda ko dujto veko tari a.e. širingja pe o otpadništvo kova so sine prorokujmo (Mat. 13:37-43). Agjaar, ola ule robija e Bare Vaviloneske — o svetsko carstvo e hovavne religijakoro. O pomazanikija ačhile ko adava ropstvo sa dži „ko posledna dive akale svetoskere“ — periodi kova so počmingja ko 1914 berš (Mat. 13:39, 40). Kratko palo adava, ko 1919 berš, ola sine oslobodime hem odma počmingje te svetinen ko duhovno pogled agjaar so sine celosno zafatime e propovedibaja.b Ko sa adala berša pa dži akana, o manuša taro sa o narodija džana ki adaja svetlina, kote soj vklučime hem javera da taro e Devleskoro Izrael — o carija soj spomnime ko Isaija 60:3 (Otk. 5:9, 10).
Ki idnina, o pomazime hristijanja ka širinen i svetlina taro Jehova ko jekh panda pobaro način. Sar? Keda ka završinen plo životo ki phuv, ola ka oven delo taro „Nevo Erusalim“, javere lafencar e Hristoseskiri bori kolate soj o 144.000 carija hem sveštenikija so ka vladinen zaedno e Hristosea (Otk. 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5).
O Nevo Erusalim ka ovel le važno uloga džikote ispolninela pe o proroštvo taro Isaija 60:1. (Sporedin Isaija 60:1, 3, 5, 11, 19, e stihoncar taro Otkrovenie 21:2, 9-11, 22-26.) Isto sar so o Erusalim ki phuv sine than kote so sine i vlada taro purano Izrael, agjaar o Nevo Erusalim hem o Isus Hristos ka oven i vlada e neve svetoskiri. Sar o Nevo Erusalim „hulela taro nebo taro Devel“? Agjaar so ka kerel bukja so ka vlijajnen upri phuv. Manuša taro sa o narodija, kola so hor poštujnena e Devle, „ka džan ki leskiri svetlina“. Ola čak ka oven oslobodime taro grevo hem taro meribe (Otk. 21:3, 4, 24). O krajno rezultati tano adava so ka obnovinen pe sa o bukja so o Devel vakergja len preku o Isaija hem o javera prorokija (Apo. 3:21). Akaja bari obnova počmingja keda o Isus ulo Cari, a ka završinel ko krajo taro milja berša kote so ka vladinel ov.
a Ko Isaija 60:1, ko Prevod Nevo sveto koristinela pe o lafi „romni“ namesto „Sion“, ili „Erusalim“, soske o hebrejska glagolija bašo „ušti“ hem „svetin“ tane ko ženski rod, isto sar o hebrejsko lafi soj prevedimo sar „tute“. O lafi „romni“ pomožinela adalenge so čitinena te haljon kaj kerela pe lafi baši jekh simbolično romni.
b I duhovno obnova, koja so slučingja pe ko 1919 berš, isto agjaar tani opišimi ko Ezekiel 37:1-14 hem ko Otkrovenie 11:7-12. O Ezekiel prorokujngja kaj sa o pomazime hristijanja ka doživinen duhovno obnova palo jekh but baro periodi ko ropstvo. O proroštvo taro Otkrovenie kerela lafi bašo simbolično iranibe ko životo jekhe tikne grupakoro taro pomazime phralja kola so vodinena sine o propovedibe otkeda jekh kratko periodi sine neaktivna adaleske so sine čhivde ko zatvor bizi nisavi pričina. Ko 1919 berš, adala phralja sine čhivde te služinen sar „verno hem mudro robo“. (Mat. 24:45; dikh ko lil Konečno sarine ka slavinen e Jehova!, str. 118 ki srpsko čhib.)