Sar i Biblija ačhili dži avdive

Akala lafija tane točna iako dži avdive na ačhilo nijekh taro prva rakopisija, ni taro hebrejsko-aramejsko delo e Biblijakoro,a a ni taro grčko delo. Tegani, sar šaj te ova sigurna kaj o teksti e avdisutne Biblijakoro čače prenesinela adava so sine pišimo ko prva rakopisija, a sine vodimo te ovel pišimo tari e Devleskiri sila?

I ULOGA E PREPIŠUVAČENGIRI

Keda kerela pe lafi bašo hebrejsko delo taro Sveta spisija, delo taro odgovor šaj te arakha le ko purano običaj kova so dengja le lično o Devel. Ov vakergja kaj o teksti taro Sveta spisija valjani te prepišinel pe.b Na primer, o Jehova rodingja taro izraelska carija te prepišinen o Zakoni (5. Mojseeva 17:18). Osven adava, o Devel e levitenge dengja zadača te garaven o lil e Zakoneskoro hem te sikaven e narodo lestar (5. Mojseeva 31:26; Neemija 8:7). Otkeda o Evreija sine ingarde sar robija ko Vavilon, pojavingja pe jekh grupa prepišuvačija, javere lafencar pisarija (soferimija) (Ezra 7:6). Palo nesavo vreme, akala pisarija kergje but kopie taro sa o 39 lila taro hebrejsko delo tari Biblija.

Vekoncar, o prepišuvačija but pretpazlivo prepišinena sine akala lila. Ko nesave periodija taro sredno veko, jekh grupa evrejska prepišuvačija, pendžarde sar masoretija, prodolžingje adaja tradicija. O najpurano kompletno masoretsko rakopis tano o Leningradsko kodeks kova soj taro 1008/1009 berš, a.e. Ama, ki sredina taro 20 veko maškar o svitokija taro Mrtvo More arakhle pe okolu 220 bibliska rakopisija hem fragmentija. Adala rakopisija tane poviše taro milja berša popurane taro Leningradsko kodeks. Keda sporedingje pe o svitokija taro Mrtvo More hem o Leningradsko kodeks, halili pe jekh but važno buti: Iako isi razlike ko nesave lafija, nijekh taro adala razlike na vlijajnela upri smisla ko teksti.

So šaj te vakerel pe bašo 27 lila taro grčko delo tari Biblija? Adala lila pišingje len nesave taro e Isus Hristoseskere apostolija hem nekobor javera učenikija. Ola gele palo primer e evrejska prepišuvačengoro hem ola da prepišingje adala lila (Kološanja 4:16). Iako o rimsko cari o Dioklecijan hem javera mangle te uništinen sa o hristijanska spisija, poviše milja purane fragmentija hem rakopisija ačhile sa dži avdive.

O lila taro grčko delo tari Biblija tane prevedime ko javera da čhibja. Nesave taro najpurane prevodija sine ko čhibja sar soj gruzisko, etiopsko, ermensko koptsko, latinsko hem sirisko.

O HEBREJSKO HEM O GRČKO ORIGINALNO TEKSTI

Maškar o prepišime purane bibliska rakopisija, isi nesave razlike. Tegani, sar šaj te džana soj točno pišimo ko originalno teksti?

Te šaj te dobina o odgovor ko akava pučibe, te vakera jekh primer. Jekh učiteli rodela taro ple 100 učenikija te prepišinen jekh poglavje taro nesavo lil. Ako slučajno našavdilo o originalno teksti taro adava poglavje, šaj te sporedinen pe o 100 kopie taro adava poglavje hem agjaar ka džana sar izgledinela sine o originalno teksti. Šaj o učenikija kergje nesave greške džikote prepišingje, ama tikne tane o šanse kaj sa o učenikija kergje skroz o ista greške. Slično, keda o istražuvačija sporedinena poviše milja fragmentija hem prepisija taro bibliska lila, šaj te arakhen greške ko prepišibe hem agjaar te otkrinen so pišinela sine ko originalno teksti.

Šaj li te ova čače sigurna kaj o avdisutno biblisko teksti točno prenesinela i smisla taro originalno teksti? O istražuvači o Viliam Grin bašo hebrejsko delo tari Biblija komentiringja akava: „Slobodno šaj te vakera kaj nijekh javer teksti taro purano vreme nane doborom točno prenesimo“. Bašo grčko delo tari Biblija, kova soj pendžardo hem sar Nevo zavet, o biblisko istražuvači o Frederik Brus pišingja: „Isi but poviše dokazija kola so potvrdinena kaj o teksti taro Nevo zavet tano točno, nego so isi dokazija bašo nesave klasična tekstija kolende so nikoj na bi sumninela pe kaj tane točna“. Osven adava ov vakergja: „Te ovel sine o Nevo zavet zbirka taro svetovna spisija, skoro nikoj na bi sumninela pe sine ki lengiri točnost“.

Hebrejsko delo: O hebrejsko delo taro Prevod nevo sveto ki anglisko čhib (1953-1960) temelinela pe ko hebrejsko teksti tari Biblia Hebraica taro Rudolf Kitel. Pokasno sine objavime neve izdanija taro hebrejsko teksti Biblia Hebraica Stuttgartensia hem Biblia Hebraica Quinta kolende so sine vklučime neve informacie so temelinena pe sine ko svitokija taro Mrtvo More hem taro javera purane rakopisija. Ko adava izdanie tano vklučimo o Leningradsko kodeks, a ko fusnote tane čhivde različna tekstija taro javera izvorija. Na primer, taro samarjansko Pentateuh, o svitokija taro Mrtvo More, i grčko Septuaginta, o aramejska Targumija, i latinsko Vulgata hem i sirisko Pešita. Keda kergja pe i revizija taro anglisko Prevod nevo sveto koristingje pe i Biblia Hebraica Stuttgartensia hem i Biblia Hebraica Quinta.

Grčko delo: Ko krajo taro 19 veko, o istražuvačija Vestkot hem o Hort sporedingje o bibliska rakopisija hem o fragmentija kola so više postojnena sine te šaj te keren jekh izdanie taro grčko teksti kova so najtočno bi prenesinela sine i smisla taro originalno teksti. Ki sredina taro 20 veko o Odbor bašo prevod e Biblijakoro Prevod nevo sveto, koristingja adava izdanie sar temeli bašo plo prevod. O Odbor koristingja javera da papirusija kolenge so mislinela pe kaj tane taro dujto ili trito veko a.e. Ama ottegani arakhle pe panda nesave neve papirusija. Osven adava, ko neve izdanija taro grčko teksti sar soj o Nestle-Aland hem okola so objavingja len o Obedineto biblisko društvo, isi neve informacie kola so arakhle o bibliska istražuvačija. Nesave taro akala neve istražuvanja, koristingje pe ko akava revidirimo izdanie.

Adala osnovna tekstija otkrinena kaj ko nesave purane prevodija sar soj o anglisko prevod King James Version, dodajme tane stihija ko grčko delo tari Biblija. Adala stihija na arakhljovena ko Sveta spisija, nego nesave prepišuvačija dodajngje len pokasno. Adaleske, adala stihija nane vklučime ko but Biblie. Ama, o javera stihija ačhile palem ista brojkencar adaleske so panda ko 16 veko angja pe odluka sar te oven podelime o stihija. O stihija so nane vklučime tane: Matej 17:21; 18:11; 23:14; Marko 7:16; 9:44, 46; 11:26; 15:28; Luka 17:36; 23:17; Jovan 5:4; Apostolija 8:37; 15:34; 24:7; 28:29 hem Rimjanja 16:24. Ko akava revidirimo prevod arakhljovena fusnote so odgovorinena.

A o dugačko zaklučok taro Marko 16 poglavje (stihija 9-20) hem o kratko zaklučok taro isto poglavje hem isto agjaar o teksti taro Jovan 7:53 — 8:11, tane dokaz kaj nijekh taro akala stihija na sine vklučime ko originalna rakopisija. Adaleske nane čhivde ko akava revidirimo izdanie.c

Osven adava, kerde tane isto agjaar promene ko nesave stihija soske o istražuvačija mislinena kaj adava tano najpaše dži ko originalno teksti. Na primer, sprema nesave rakopisija ko Matej 7:13 pišinela: „Khuven taro tesno udar, soske buvlo tano o udar hem buvlo tano o drumo so ingarela ko uništibe“. Ko angluno izdanie taro Prevod Nevo sveto, o lafi „o udar“ na spomninela pe ko dujto delo taro stiho. Ama keda poviše istražingja pe, halilo pe kaj adava lafi sepak arakhljola ko dujto delo taro stiho ko originalno teksti. Adaleske, o stiho ko akava izdanie tano menimo. Isi javera da promene slična sar akaja. Ama akala tane but tikne promene hem ola na vlijajnena upro haberi so isi ko e Devleskoro Lafi.