Nesave karakteristike taro akava prevod

O Prevod Nevo sveto taro Hristijanska grčka spisija ki anglisko čhib iklilo ko 1950 berš, a o celo prevod tari Biblija ki anglisko čhib iklilo ko 1961 berš. Ottegani, milionja manuša šaj te uživinen ko adava prevod kova so iklilo ko poviše taro 250 čhibja, prevod kova soj točno hem kova so šaj lokhe te haljol pe.

Ama, i čhib non-stop meninela pe. Adaleske, o Odbor bašo biblisko prevod Nevo sveto halilo kaj valjani te kerel prevod kova so ka resel dži ko vilo e avdisutne čitateleskoro. Te šaj te ispolninen akaja cel, ola lele ko predvid o sledna bukja:

• Sovremeno čhib koja so haljola pe. Na primer, ko but prevodija isi o lafi „sveti duh“. Ama, akava lafi but džene na haljovena le ili pogrešno haljovena le. Adaleske, te šaj te prenesinel pe i točno smisla akale lafeskiri, ko akava prevod koristinela pe o lafi „e Devleskiri sila“ (Matej 28:19; Apostolija 1:8). O lafi so ko but prevodija tano prevedimo sar „dolgotrpelivost“, prenesinela i smisla keda nekoj spremno izdržinela nesavi phari situacija. Ama sar nakhlja o vreme, o lafi „dolgotrpelivost“ purandilo hem nane baš jasno e avdisutne čitatelenge. Adaleske, ko akava prevod koristinela pe o lafi „strplivost“ kova so pošukar haljola pe hem prenesinela i točno smisla (Galatjanja 5:22). Isto agjaar, namesto o lafi „bludnica“ koristinela pe o lafi „prostitutka“ (Jakov 2:25).

  O purano grčko lafi bašo „seme“ značinela seme taro rastenie, isto agjaar manušikano potomstvo ili potomcija. Adaleske so akava lafi na koristinela pe često keda kerela pe lafi bašo manuša, te šaj te prenesinel i točno smisla sprema o kontekst, koristinela pe o lafi „potomstvo“ (Matej 22:24; Jovan 8:37).

  Ko but prevodija tano koristimo o lafi „purpurno“, ama akava lafi but taro čitatelija na haljovena le. Adaleske ko akava prevod koristinela pe o lafi „liljakovo“, kova soj pojasno bute dženenge (Marko 15:17). O doslovno prevod bašo lafija „bavno ko šunibe“, „bavno ko keribe lafi“ hem „bavno ki holi“, šaj te prenesinel i pogrešno smisla. Adaleske, koristinena pe o lafija „spremno te šunel“, „te na sigjarel te kerel lafi“ hem „te na holjanel sigate“, kola soj jasna hem prenesinena i točno smisla (Jakov 1:29).

• Bibliska lafija prevedime ko pojasno način. Na primer, nesave prevodija prevedingje o hebrejsko lafi „šeol“ hem o grčko lafi „hades“ lafencar kola so šaj te prenesinen pogrešno smisla baši sostojba e mulengiri. Nesave bibliska prevodija koristinena o lafi „pekol“ te šaj te prevedinen akava grčko lafi. Ama but džene verujnena kaj o „pekol“ tano than kote so džana o duše e mulengere. Ko akava prevod o lafija „šeol“ hem „hades“ tane prevedime e lafea „grobo“, soske ko adava mislingje o bibliska pisatelija. A o lafija „šeol“ hem „hades“ pojavinena pe ko Rečniko bašo bibliska lafija (Apostolija 2:27).

  O evrejsko lafi nefes hem o grčko lafi psihe obično prevedinena pe sine sar „duša“. Adaleske so isi but pogrešna sikljojba hem idee baši duša, akava prevod pomožingja e čitateleske te haljol sar o bibliska pisatelija koristingje akala originalna lafija. Sprema o kontekst, akale lafencar šaj te mislinel pe 1) ko manuš, 2) ko životo jekhe manušeskoro, 3) ko živa suštestvija, 4) ki nekaskiri želba hem ko nesave slučaija 5) čak ko mule. Ama, adaleske so ki romani čhib akava lafi nane voobičaeno te koristinel pe ko akala kontekstija, obično tano prevedimo sprema o značenje. (Dikh sar primer ko Matej 6:25.) Sepak, ko nesave poetska ili but pendžarde stihija, o lafi „duša“ ponadari da tergjola ko glavno teksti fusnotaja koja so ingarela ko Rečniko bašo bibliska lafija (Matej 22:37).

  Slično, o lafi „bubreko“ koristinela pe keda kerela pe lafi bašo doslovno organi. Ama, keda koristinela pe ki simbolično smisla sar soj ko Otkrovenie 2:23, ko glavno teksti tergjola „najhor misle“, a o doslovno prevod arakhljola ki fusnota.

  O grčko lafi stavros ko but čhibja tano prevedimo sar „krsto“. Ama ki grčko čhib akava lafi značinela „kaš“, ili „kaštunalo direko“, sar so sine o direko koleste so o Isus sine kovimo. Nane dokaz kaj o grčko lafi značinela sine krsto, sar o simboli so koristinena o paganska religie više vekoncar angleder o Hristos. Adaleske, ko akava prevod i fraza „stubo mučibaske“ tani koristimi te šaj točno te prenesinel akava grčko lafi (Matej 16:24; Evreija 12:2).

  Sa o promene ko akala stihija sine kerde bute molitvencar, bute istražibaja hem sikavdo tano hor poštovanje baši buti so kergja la o Odbor bašo biblisko prevod Nevo sveto.

Panda nesave karakteristike taro akava prevod:

Ko akava prevod isi fusnote kola so glavno delinena pe ko nekobor grupe:

„Ili“ Javer način sar šaj nesavo lafi te prevedinel pe tari evrejsko, aramejsko ili grčko čhib kova so prenesinela isto ili but slično misla sar o glavno teksti (Matej 5:3, „čorole ko duho“).

„Ili šaj“ Javer način sar šaj te prevedinel pe nesavi misla koja so razlikujnela pe taro glavno teksti baši koja so isto agjaar isi potvrda (Luka 12:11, „keda ka ikalen tumen anglo sinagoge“).

„Doslovno“ Doslovno prevod tari hebrejsko, aramejsko hem grčko čhib ili osnovno značenje taro originalno lafi (Matej 11:10, „anglo tlo muj“).

So značinela o lafi hem dodatno informacija Informacija ki fusnota hem ko Rečniko bašo bibliska lafija (Matej 5:22, „Geena“).

Ko početok taro akava prevod arakhljola o „Uvod ko e Devleskoro Lafi“ kote so isi kratko pregled bašo osnovna bibliska sikljojba. Odma palo biblisko teksti isi „Tabela taro bibliska lila“, „Indeks taro bibliska lafija“ hem o „Rečniko bašo bibliska lafija“. O Rečniko pomožinela e čitatelenge te haljon o značenje taro nesave lafija hem sar ola koristinena pe ki Biblija. Ko dodatokija isi akala teme: „Načelija prevedibaske i Biblija“, „Nesave karakteristike taro akava prevod“, „Sar i Biblija ačhili dži avdive“, „E Devleskoro anav ko Hristijanska grčka spisija“, „Najvažna nastanija taro e Isuseskoro životo ki phuv“ hem isto agjaar karte, tabele hem javera korisna informacie okolenge so mangena hor te proučinen i Biblija.

Angleder sekova biblisko lil isi jekh kratko pregled bašo sa o poglavja kova so pomožinela e čitatelenge te džanen so kerela pe lafi ko adava lil.